Ambulantna kardiološka rehabilitacija v Šmarjeških Toplicah 

Ambulantna kardiološka rehabilitacija v Šmarjeških Toplicah 

-
0 459

V Termah Šmarješke Toplice so danes predstavili delovanje ambulantne kardiološke ambulante, ki v Termah Šmarješke Toplice deluje od decembra lani.

Terme Šmarješke Toplice  so pričele izvajati nov program, potem ko so pridobile potrdilo Centra za preventivno kardiologijo UKC Ljubljana o ustrezni tehnični opremljenosti in izobrazbi kadrov, in ko so ga dogovorile v pogodbi z ZZZS. Za izvedbo novega programa v letu 2017 so bila načrtovana dodatna finančna sredstva v višini 746.040 evrov za financiranje dodatnih štirih timov pri štirih izvajalcih teh storitev, v letu 2018 dodatnih 573.030 evrov, za financiranje dodatnih treh timov v štirih bolnišnicah in v letu 2019 dodatnih 573.030 evrov za financiranje dodatnih treh timov v treh bolnišnicah. Ob polni uvedbi programa v Sloveniji v letu 2019 bo torej iz zdravstvenega zavarovanja namenjenih na letni ravni dodatnih 1.892.100 evrov, od tega za Terme Krka 191.009,98 evrov.

Za spremljanje, evidentiranje in obračunavanje storitev, ki bodo opravljene v okviru novega programa, je ZZZS opredelil tudi nov seznam storitev ambulantne kardiološke rehabilitacije ter novo kalkulacijo za planiranje in financiranje novega tima, ki ga sestavlja 5,30 delavcev (iz ur), od tega 1,20 zdravnik specialist (iz ur), 1,50 diplomirana oz. višja medicinska sestra (iz ur) ter 1,50 diplomirani fizioterapevt (iz ur). Tim med drugimi izvaja tudi dve storitvi, ki sta opredeljeni kot rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov, in sicer:

Rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov z monitorsko kontrolo: gre za rehabilitacijo bolnikov, ki so pravkar preboleli srčni infarkt in so potrebni posebne strokovne pozornosti. Rehabilitacija se izvaja s pomočjo preverjanja in zapisovanja srčnega utripa, ogrevanja z aktivnimi vajami po programu WHO, dihalnimi vajami, nakar se ponovno preverja srčni utrip. Bolniki vadijo na ergociklometru s presledki štiri-krat, v skupnem trajanju 30 minut; ob vsakem presledku se preverja srčni utrip.

Rehabilitacija ambulantnih koronarnih bolnikov brez monitorske kontrole: gre za rehabilitacijo bolnikov, ki nimajo anginoznih napadov in motenj srčnega ritma. Tudi v tem primeru so vključeni bolniki po prebolelem srčnem infarktu, kakor tudi bolniki, pri katerih je ugotovljena koronarna bolezen. Program rehabilitacije teh bolnikov je enak kot pri opisu prejšnje storitve, vendar ti bolniki niso monitorizirani. Vaje na ergociklometru so prav tako štiri-krat prekinjene s preverjanjem srčnega utripa, pri lažjih bolnikih pa so lahko tudi brez prekinitev.
Obe omenjeni storitvi sta sestavni del specialistične oskrbe in ju je mogoče obračunati ZZZS poleg ambulantne oskrbe.

 

Z namenom kakovostne in učinkovite izvedbe novega programa so izvajalci programa ambulantne kardiološke rehabilitacije dolžni:

– sodelovati s primarno ravnjo (zdravstveno vzgojnimi centri, centri za krepitev zdravja, referenčnimi ambulantami);

– poročati v centralni register bolnikov, ki ga vodi UKC Ljubljana, Center za preventivno kardiologijo;

– na svoji spletni strani do 15. 1. vsako leto objaviti naslednje podatke posebej za visoko in posebej za nizko ogrožene bolnike, ki so zaključili obravnavo v obdobju 1. 1. – 31. 12., in sicer:

število bolnikov, ki so imeli 36 ali več obiskov,
število bolnikov, ki so imeli 24 ali več obiskov,
število bolnikov, ki so imeli 12 ali več obiskov,
število bolnikov, ki so imeli 11 ali manj obiskov.
Izvajanje novega programa ambulantne kardiološke rehabilitacije bo pomembno prispevalo k ustreznejši organizaciji in razvoju mreže javne zdravstvene službe, tako da bodo izidi zdravljenja, predvsem pa rehabilitacija še uspešnejši kot pred uvedbo. To je pomemben prispevek k bolj učinkovitemu obvladovanju pojavnosti srčnega infarkta in zapletov po akutnem zdravljenju. Ob tem pa je potrebno zagotoviti tudi polno sodelovanje bolnika, ki naj teži k ustrezni telesni dejavnosti in k zdravemu načinu življenja tudi po zaključeni ambulantni rehabilitaciji po prebolelem srčnem infarktu.

 

V letu 2017 so bolnišnice izvedle približno 4.500 bolnišničnih zdravljenj akutnega miokardnega infarkta in ostalih perkutanih posegov, od tega nekaj tudi v Splošni bolnišnici Novo mesto, ki je ta program pričela izvajati v letu 2017. Takšno zdravljenje je v povprečju trajalo 6,5 dni. Izdatki zdravstvenega zavarovanja za takšno zdravljenje so znašali 19 milijonov evrov oz. v povprečju 4.236 evrov za eno zdravljenje.

 

Za kardiološko rehabilitacijo, ki se odslej izvaja tudi v Termah Šmarješke Toplice, je omenjeni izvajalec usposobljen, saj že doslej izvaja zdraviliško zdravljenje za zavarovane osebe po akutnih in zapletenih srčnih infarktih.

Stopnja smrtnosti zaradi ishemičnih srčnih bolezni je v Sloveniji nižja od povprečja držav Evropske unije in je znašala v obdobju 2011-2013 (zadnji razpoložljivi podatki OECD), pri ženskah 76/100.000 prebivalcev (EU28: 99/100.000 prebivalcev) ter pri moških 161/100.000 prebivalcev (EU28: 176/100.000 prebivalcev). Vendar pa je v Sloveniji razlika med ženskimi in moškimi med višjimi v EU. Stopnja smrtnosti je dolgoročno izrazito upadla tako v EU kot tudi v Sloveniji predvsem zaradi bolj zdravega načina življenja (zmanjšanja kajenja, bolj zdrave prehrane in več telesne dejavnosti), zaradi napredka v zdravljenju srčno-žilnih bolezni ter zaradi ustreznejše organizacije mreže javne zdravstvene službe.   (ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE)

doc. dr. Borut Jug, dr. med., KO za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana

Srčno-žilna rehabilitacija je medicinsko nadzorovan in usklajen proces, s katerim bolnikom s srčno-žilno boleznijo – najpogosteje gre za koronarno bolezen, prebolel srčni infarkt ali srčno popuščanje – pomagamo zaživeti polno življenje. Raziskave potrjujejo, da je vključenost v program rehabilitacije povezan z manjšo umrljivostjo bolnikov,  manj pogostimi sprejemi v bolnišnico zaradi napredovanja bolezni, učinkovitejšim obvladovanjem bolezni in dejavnikov tveganja zanjo ter boljšo kakovostjo življenja. Rehabilitacijo zato vse pristojne evropske in slovenske strokovne smernice izpostavljajo kot priporočilo najvišjega razreda, vključenost bolnikov po srčnem infarktu v program srčno-žilne rehabilitacije pa je priznani kazalnik kakovosti njihove oskrbe.

Rehabilitacija poskuša zagotoviti celovito obravnavo posameznikov s srčno-žilnimi boleznimi, kar vključuje ocenjevanje ogroženosti, ustrezne preglede in preiskave, nadzor in prilagajanje zdravljenja, redno telesno vadbo, psihosocialno podporo, informiranje in opolnomočenje. Za takšen celovit pristop je razumljivo potreben čas, kar je vse bolj pomembno tudi v sodobni obravnavi, ko se trajanje zdravljenja v bolnišnici  skrajšuje in ne zadošča za optimalno udejanjanje tistih vidikov oskrbe, ki so ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje zdravja – sem sodita na primer varovalni življenjski slog in preventivno zdravljenje.

 Večina raziskav je ugodne učinke rehabilitacije potrdila, če so bolniki program obiskovali 3-krat tedensko v obdobju treh mesecev (tj. 36 obiskov ali več), zato poskušamo z organizacijskim modelom slediti pristopu, ki se je za učinkovitega izkazal v kliničnih raziskavah. Takšno – tako imenovano ambulantno –– obliko srčno-žilne rehabilitacije, smo z različnimi organizacijskimi pristopi in izboljšavami v UKC Ljubljana dograjevali dve desetletji. Model rehabilitacije, ki je v svetu uveljavljen, saj prinaša dolgotrajnejšo in z dokazi podprto oskrbo bolnikom po srčnem infarktu in s srčnim popuščanjem, načrtujemo s podporo strokovnih združenj in ZZZS razširiti na nacionalno raven. Z letom 2017 jo začenjata uvajati UKC Maribor in SB Slovenj Gradec, skupaj pa jo poskušamo zagotoviti čim večjemu številu srčno-žilnih bolnikov v Sloveniji, in sicer s postopnim organiziranjem rehabilitacijskih centrov v okviru vsake večje bolnišnice v državi. (UKC Ljubljana)