Authors Posts by Robert Erjavec

Robert Erjavec

9350 POSTS 0 Komentarji

-
0 453

Razmišljam in se sprašujem, če morda o tem razmišljajo tudi evroposlanci v Bruslju. Saj nekakšnih otipljivih rešitev ni. Slovenija je namreč že dobro leto dobesedno kot nekakšen ozek lijak navala ilegalnih migrantov. Znano je namreč, da so nekatere poti povsem zaprte, tako za Karpati, kot tudi v naši najbližji soseski. Tako da je v tem del Evrope t.i. glavni center migrantske krize Bosna in Hercegovina oz. severozahod Bosne, torej tik ob meji s Hrvaško in potem le nekaj deset kilometrov do meje s Slovenijo.

In kot laik razmišljam, da bi lahko to vendarle lahko nekoliko omilili in zadevo izvedli z občutkom dostojanstva, ne pa da sedaj gledamo izmučene, bolne, umazane, psihično ali kako drugače sesute ljudi, ki želijo na zahod. S tem se ukvarjajo policisti in nekaj vojakov in še nekatere druge pristojne institucije.

Migracije so vedno bile in najverjetneje bodo. Vsi se v svojih državah ne počutijo varno, morda ne vidijo lepše prihodnosti, tudi vojne so.

In glede na vse navedeno in dogodke, ko te ljudi odkrivajo po gozdovih in tudi mestih, bi politični uradniki, po mojem laičnem mnenju, sprejeli odločitev in na območju Velike Kladuše zgradili velik center za migrante. Tam se številni migranti sprehajajo po mestu, videvate jih lahko na vsakem koraku, centri so polni. Center, ki bi ga lahko zgradili, naj bi bil ograjen in urejen za dostojno bivanje, s sanitarijimi, prehrano, zdravstveno službo in varstveno – izobraževalnim programom. Na tem območju bi morala delovati tudi t.i. služba za migrantska, begunska vprašanja, kjer bi vsako polnoletno osebo preverili, vprašali o namenu in vzrokih migracije in v katero državo posameznik želi. O slednjem bi omenjena služba državam posredovala informacije, da si nekateri želijo v njihovo državo. Če države določenega posameznika ne želijo sprejeti, se slednjemu to pove in se ga vrne v njegovo državo. Bivanje v omenjenem centru bi bilo omejeno na morda največ mesec dni. Ne vem.

Tako razmišljam jaz o morebitni delni zajezitvi tega dejstva, ki nekatere države stane ogromno denarja, povzroča nelagodje domačinov in predvsem je dostojanstvo postavljeno na tretji tir, čeprav ne vemo, zakaj se posamezniki za takšno trnovo pot odločijo. Menim, da bi uresničitev mojega predloga predstavljal manjši finančni zalogaj kot je sedaj. Ampak vse je odvisno od politične in gospodarske volje. Če je še pred leti EU ponujala milijarde Turčiji pri reševanju migrantske krize, pomeni, da denarja ne manjka-

Samo razmišljam. Morda sem naiven. 😉

-
0 128

Ponoči bo precej jasno, proti jutru pa bo oblačnost od severa začela naraščati. Jutranje temperature bodo od 15 do 20 °C. V sredo bo v notranjosti Slovenije spremenljivo do pretežno oblačno s posameznimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše na severu in severozahodu. Pihal bo severovzhodni veter. Na Primorskem bo povečini sončno, zapihala bo šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27, na Primorskem do 32 °C.

V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in povečini suho. V petek in soboto bo deloma jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v hribovitem svetu bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem bo ob šibki burji prevladovalo sončno in vroče vreme. (ARSO)

-
0 1088

Policiste PU Koper so 14. avgusta 2019 z URSP obvestili o najdbi jadrnice, in sicer na morju, v bližini Fiese (Portorož). Jadrnico so delavci URSP-SVOM pripeljali v marino Portorož.

Opis plovila: trup plovila je bele barve, z modrimi obrobami, na palubi je na trupu nalepljena tablica z napisom “GIOIA”, dolžina plovila je približno 9,5 m in širine 3 metra, brez nameščenega jambora. Jadrnica nima nobenih registrskih označb. Na desni bočni strani je v sklopu modre črte viden napis “HAPPYNESS”. Kabina plovila je bila odklenjena. Na delu plovila, ki je pod vodo, je viden debelejši sloj alg in školjk, stanje plovila pa kaže na to, dalj časa ni bilo v uporabi.

Pri pregledu plovila ni bilo zaznati znakov kaznivega dejanja. Glede na to, da do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti lastništva plovila. Vse, ki bi o tej jadrnici karkoli vedeli, prosimo, da to nemudoma sporočijo
na 113 ali na anonimni telefon 080 1200, so še sporočili s PU Koper.

 

-
0 77

Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Novo mesto nadzorništvo Šentjernej obvešča odjemalce, da bo v sredo 21. 8. 2019 od 7.30 do 14.00 ure, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP BRUSNICE.

Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Novo mesto nadzorništvo Črnomelj obvešča odjemalce, da bo v sredo 21. 8. 2019 od 7.30 do 10.30 ure, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP PLANINC, TP KVASICA, TP TANČA GORA1, TP TANČA GORA2, TP DRAGOVANJA VAS, TP SELA PRI DRAGATUŠU, TP GOLEK PRI DRAGATUŠU, TP FVE ZORENCI, TP ZORENCI  TP BUTORAJ TP VELIKA LAHINJA, TP DRAGATUŠ.

-
0 236

Picerija in špageterija Cubus, Cikava, Novo mesto, Vas vabi na okusne malice.

Telefon 07/ 33 444 33, za malico in ostale dobrote.

SREDA, 21.08.2019
MALICA1: Goveji golaž, kruhova rezina, solata (5,00 EUR)
MALICA 2: Mesni polpeti, krompir s kosih, solata (5,00 EUR)
MALICA 3: Sataraš z jajčki, solata (4,50 EUR)

ČETRTEK, 22.08.2019
MALICA1: Mesna lazanja, solata (5,00 EUR)
MALICA 2: Prekajen vrat, francoska solata (4,50 EUR)
MALICA 3: Solatni krožnik z ocvrtim piščancem (5,50 EUR)

PETEK, 23.08.2019
MALICA1: Mešano meso na žaru, krompirček, žar priloga (5,50 EUR)
MALICA 2: Ocvrti sir, pomfri, tatarska omaka (5,00 EUR)
MALICA 3: Pašta fižol s klobaso, sladica (4,50 EUR)

Vsak dan Vam v času malic nudijo:
– Ocvrt piščančji dunajski zrezek, priloga, solata…5,50 eur
– Pleskavico na žaru, pomfri, žar priloga..5,50 eur
– Cubus solate 5,50 eur
– Hamburger 5,00 eur
– Cheesburger 5,50 eur
– Domači burger 5,50 eur
– Golaž goveji ali divjačinski
– Pizze iz krušne peči

-
0 1049

Policisti Policijske uprave Novo mesto so intervenirali v 69 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 240 klicev. Obravnavali so prometno nesrečo z lažjimi telesnimi poškodbami in sedem prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda. V Metliki so zasegli avtomobil kršitelju cestno prometnih predpisov, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Posredovali so zaradi 15-ih kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin.

V Novem mestu je v noči na 19. 8. nekdo vlomil v prostore društva in odtujil okoli 150 evrov.

Med 14. in 22. uro je v okolici Dolenjskih Toplic nekdo vlomil v počitniški hišo in odtujil denar in zlat nakit. Lastnika je oškodoval za okoli 2000 evrov.

Nezakoniti prehodi državne meje

Policisti so na območju krajev Zorenci in Dolenjci izsledili in prijeli dvanajst tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Policijski postopki z osmimi državljani Sirije, tremi državljani Alžirije in državljanom Maroka še niso zaključeni, so sporočili s PU Nm.

 

-
0 214

Kegljaško društvo Vodnjak je iz petka, 16.8., na soboto, 17.8.2019, izvedlo 24 urni kegljaški maraton. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje v Območni kegljaški tekmovalni skupnosti Dolenjske in Bele krajine, s katerim je organizator popestril siceršnje poletno mrtvilo in poskrbel za športno oziroma rekreativno aktivnost kegljačev v tem dopustniškem času. Tekmovanja se je udeležilo 79 kegljačev in kegljačic, vseh nastopov pa je bilo 96. To seveda pomeni, da so nekateri nastopili dvakrat, eden izmed kegljačev, Anton Radešček, pa celo trikrat!

Tekmovalci in tekmovalke so bili razporejeni v dve skupini – modre in rdeče, ki sta tekmovali za boljši skupni izid (tekmovanje posameznikov tokrat ni bilo v ospredju). Zmagali so rdeči, ki so podrli 751 kegljev več kot modri, in dosegli rezultat 24.185 podrtih kegljev, oziroma poprečno skoraj 504 podrtih kegljev.  Ne glede na to, da tekmovanje posameznikov ni bilo v prvem planu, pa velja vseeno izpostaviti najboljši rezultat pri moških, ki ga je dosegel gostujoči kegljač, bivši državni reprezentant, Mark Bortek, s 596 podrtimi keglji, med kegljačicami pa se je najbolje odrezala trebanjka Slavica Hribšek, ki je podrla odličnih 579 kegljev in zasedla skupno tretje mesto! Izmed domačinov, članov KD Vodnjak, je najboljši rezultat dosegel Tomaž Radešček s 583 podrtimi keglji, med predstavnicami nežnega spola pa je bila najboljša Sonja Pavlič, ki je podrla 536 kegljev.

Marljivi prireditelji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo, tako, da nihče od nastopajočih ni bil ne lačen, ne žejen;  za popestritev pa so organizirali  še tekmovanje v napovedovanju končnega rezultata. Dejanskemu dosežku se je najbolj približal Anton Radešček in za nagrado dobil plato osvežilne pijače.

 

 

 

-
0 1026

Ni dneva, ko ne bi poročali o vlomih, ki se dogajajo na našem območju. Tokrat vam predstavljamo dolenjsko podjetje, ki je izdelalo uporabniku prijazno varnostna rešitev. Tako da lahko vaš dom oz. nepremičnino nadzorujete kadarkoli in kjerkoli. In to le s klikom. Čuvaj.si je sistem, ki deluje brezžično. Kit komplet je prednastavljen in ne potrebuje dodatnega programiranja. Montira si ga lahko vsak sam v zelo kratkem času.

Zaznava vlomne in tehnične alarme kot so: požar, plin, izlitje tekočin, temperature itd. Vodenje uporabe sistema in celoten uporabniški vmesnik v slovenskem jeziku. Več o Čuvaju in ponudbo boste našli na povezavi TUKAJ.

-
0 676

Zavod Situla in Mestna občina Novo mesto sta v nedeljo, 18. avgusta, pričela s prvo projekcijo projekta Kino na trgu. Okoli 200 gledalcev je prvi večer pred Mestno hišo na Glavnem trgu uživalo v filmu Houston, imamo problem!

Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več milijard dolarjev. Svež ameriški denar pa je bil ključni faktor relativno visokega življenjskega standarda v Jugoslaviji v obdobju do Titove smrti.

Kino na trgu se bo nadaljeval v torek, 20. avgusta, ko bo na sporedu legendarni film režiserja Jožeta Bevca iz leta 1977 z naslovom To so gadi v novi, digitalizirani verziji. Zadnja projekcija bo v sredo, 21. avgusta, z predvajanjem komičnega filma Jebiga. Vse projekcije se pričnejo ob 20.30 uri in so za gledalce brez vstopnine.

(foto: Jan Drenik)

-
0 1758

Še ena vesela novice, za vse, ki imamo radi naravo. V Sloveniji v naravi najdemo tri domorodne vrste potočnih rakov — jelševca, koščaka in koščenca, ob njih pa še signalnega raka, ki je tujerodna vrsta. Pred 140 leti, pred pojavom račje kuge, so bili raki v slovenskih vodah pogosti, jelševec pa je imel tudi velik gospodarski pomen. Še posebej tisti iz reke Krke so bili zelo iskani na dunajskih tržnicah in cenjeni na dunajskem cesarskem dvoru.  Ampak v Slatenskem potoku, ob Sotočju treh studencev na Velikem Slatniku, kjer smo v zadnjih letih prav tako poredko opazili rake, glede na minula leta, pa je Mirko danes opazil raka koščaka. Koščak je ena najbolj ogroženih evropskih vrst rakov deseteronožcev in je tudi v Sloveniji uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.

Koščak je pri nas pogostejši od jelševca. Največkrat živi v majhnih, tudi zelo plitvih, gozdnih potokih. Je značilen predstavnik mrzlih in hitro tekočih potokov in rek, saj mu težji in trdnejši oklep omogoča preživetje v močnejšem toku kot jelševcu. Izogiba se močno prodonosnim in hudourniškim potokom ter stoječim vodam.
Običajno živi na višjih nadmorskih višinah kot jelševec. V redkih primerih, ko ga najdemo skupaj z jelševcem, koščak izbere skalnato dno, kjer se skrije v luknje pod kamni, jelševec pa peščeno, v katerega se zakoplje.

Koščak je precej manjši od jelševca – njegova telesna dolžina redko preseže 10 cm. Telo je običajno rjavih barv, spodnja stran škarij pa svetla, ponavadi rjavkasto obarvana in nikoli rdeča. Doživi lahko 8 let.

Koščak je razširjen od Nemčije do Makedonije in od Španije do Romunije. Nikoli ga niso gojili, zato sklepamo, da je njegova razširjenost v Sloveniji naravna. Ni izključeno, da so ga ponekod naselili skupaj z jelševcem,
vendar so jelševce prenašali predvsem iz stoječih voda, kjer koščaka ne najdemo.

(vir:  Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo. Življenje okoli nas. Besedilo: Marijan Govedič)

(foto in video: Mirko Novak)

Najbolj brano