Authors Posts by Robert Erjavec

Robert Erjavec

8299 POSTS 0 Komentarji

-
0 83

Marc Marquez je z zmago na VN Japonske v Motegiju osvojil sedmi naslov svetovnega prvaka. Peti naslov med elito je Španec osvojil v predzadnjem krogu, ko je Andrea Dovizioso storil napako in odstopil. Drugo mesto je osvojil Cal Crutchlow, tretje pa Alex Rins.

Toda med proslavljanjem se je Marquez malce ‘spozabil’ in med močnim objemanjem s člani Hondinega moštva začutil ostro bolečino v levi rami. Kot se je izkazalo pozneje, je trikratni zaporedni svetovni prvak v razredu motoGP utrpel izpah rame, toda tudi to ni ustavilo ponosnega Marca Marqueza, da v ciljnem izteku nadaljuje rajati s svojimi navijači. Več na 24ur.com.

 

-
0 235

V četrtem krogu ABA Lige se je novomeška Krka v domači dvorani pomerila z beograjskim Partizanom. Prva četrtina se je končala izenačeno, drugo pa so dobili krkaši in ob polčasu vodili s 40: 34. V nadaljevanju je bil v tretji četrtini boljši Partizan, ki jo je dobil s 17:10. V sklepnem dejanju tekma pa so krkaši strnili vrste in tekmo dobili z 80:76. Po četrtinah: 18:18, 22:16, 10:17, 30:25. Igralec tekme je bil krkaš, Luka Lapornik.

Partizan je v letošnjem tekmovanju zabeležili dve zmagi in poraz, medtem ko je Krka enkrat slavila in dvakrat izgubila.

(foto: Twitter ABA L)

-
0 2042

Se spomnite, ko so z novomeškega Glavnega trga odstranili drevesa? Takrat se je vnela žgoča debata o tem, da je šlo za grob poseg itd. Projektanti so že takrat obljubljali, da bodo po prenovi trga zasadili nova drevesa. In to se je očitno začelo dogajati danes. Vesela novica, kajne?

Skupno je bilo v spodnjem delu Glavnega trga zasajenih sedem gabrov pred Hotelom Center in steblasti hrast pred kavarno, nasproti rotovža pa dve japonski češnji.

Število in tipi dreves sledijo konservatorskemu načrtu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izdelanemu na podlagi podobe Glavnega trga, kot si jo je leta 1950 ob zadnji prenovi zamislil arhitekt Marjan Mušič. V skladu s tem načrtom bodo zamenjana tudi drevesa v zgornjem delu Glavnega trga, menjava pa bo zaradi trenutne primerne kondicije dreves izvedena po poteku njihove življenjske dobe. Skupno bo v prenovljenem mestnem jedru več dreves, kot jih je bilo pred prenovo, pa so sporočili z občine.

 

-
0 1515

Nesreča ne počiva. Nekaj minut pred 18. uro se je na Ljubljanski cesti v Novem mestu, pri priključku za avtocesto, zgodila prometna nesreča. Udeleženi sta bili dve osebni vozili. V nesreči se je ena oseba poškodovala. Posredovali so gasilci GRC Novo mesto in reševalci nujne medicinske pomoči ZD Novo mesto, ki so poškodovano osebo oskrbeli na kraju in odpeljali na nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico Novo mesto, poroča novomeški Regijski center za obveščanje.

Ob 17.10 se je na severni ljubljanski obvoznici, med izvozom in uvozom Ljubljana – Nove Jarše, v smeri razcepa Zadobrova, zgodila prometna nesreča, v kateri so bila udeležena štiri osebna vozila. Eno izmed vozil je zaradi močnega trka privzdignilo, tako da je pristalo na strehi. Gasilci GB Ljubljana so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorje, počistili razlite motorne tekočine ter postavili vozilo na kolesa. V nesreči sta se poškodovali dve osebi. Reševalci NMP Ljubljana so ju prepeljali v UKC Ljubljana.

-
0 511

Krajevna skupnost Žabja vas se lahko pohvali z lepo urejenim Športni parkom, ki so ga namenu predali to soboto. V parku tako ne manjka otroških igral, urejeni sta tudi rokometno in košarkarsko igrišče ter balinišče. Na ta dan je bilo še posebej pestro, saj so krajani pripravili zanimiv program.

Program prireditve:
Po otvoritveni slovesnosti bo ob 11. uri bo nastopila Maja Kokol – nepozabna animatorka za otroke. Uro kasneje bo sledila pogostitev. Tudi čarali bodo, za kar bo poskrbel čarodej Jole Cole – Čarovniška predstava. Ob 14. uri bo animacija z baloni in sladkanje s sladkorno peno, kasneje pa še glasbeni nastop Dua Efekt.

 

-
0 724

Danes so v Krki mladim raziskovalcem podelili Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta jih na slovesnosti podelila 30 mladim raziskovalcem, med njimi jih je 5 prejelo veliko Krkino nagrado za raziskovalno nalogo. Med nagrajenci je 16 doktorjev znanosti. S Krkinimi nagradami v Krki mlade že 48 let usmerjajo k ustvarjalnosti v raziskovalnem delu. Doslej je Krkino nagrado prejelo že 2751 mladih raziskovalcev.

Pomen Krkinih nagrad

S Krkinimi nagradami Krka mlade spodbuja k ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu že od leta 1971. Vizija Sklada Krkinih nagrad je spodbujanje mladostne zagnanosti in stremljenje k odličnosti v raziskovalnem delu. Tako v Krki tlakujejo pot novim spoznanjem, ki bodo prispevala k novim izdelkom prihajajočih generacij.

Dr. Aleš Rotar, predsednik Sklada Krkinih nagrad, je v zborniku, izdanem ob tej priložnosti, poudaril: »Na naše izdelke čaka milijone bolnikov, mnogim smo že pomagali, še številnejšim si želimo. Zato napredek znanosti in tehnologije na eni strani in zelo dinamično dogajanje v svetu na drugi zahtevajo od nas veliko prilagodljivosti, dela in pridobivanja novega znanja.«

Rezultat prepletenosti temeljnih in aplikativnih raziskav so številni uspešni raziskovalni projekti na različnih področjih farmacije in sorodnih ved, usmerjeni na področja, ki bodo v prihodnosti še učinkoviteje prispevala k zdravju in kakovosti življenja bolnikov po svetu.

Krkine nagrade so že od samih začetkov pomemben dogodek, ki kaže povezovanje Krke in raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov. Krka sodeluje s številnimi fakultetami ljubljanske in mariborske univerze in vodilnimi slovenskimi inštituti. Temeljno vodilo Krkinih nagrad tako ostaja popularizacija raziskovalnega dela med študenti, dijaki in mentorji na izobraževalnih institucijah.

Do sedaj so na različnih ravneh Krkine nagrade podelili 2751 raziskovalcem. Mnogi so danes priznani strokovnjaki – profesorji na univerzah, raziskovalci v raziskovalnih institucijah in industriji, več kot 300 jih zaposlenih v Krki.

Vse več raziskovalnih del z različnih znanstvenih področij

Letos so člani Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad opazili pomemben napredek tako v številu prijavljenih nalog, ki je bilo letos rekordno, kot tudi v kakovosti. Posebej razveseljivo je, da je veliko nalog zelo kakovostnih tako po aplikativni kot po znanstveni vrednosti. Njihova tematika pa je povezana z aktualnimi panogami, kot so farmacija, kemija, medicina, biokemija, biotehnologija, biologija, mikrobiologija in druge sorodne vede.

Kot je v zborniku poudaril dr. Aleš Rotar, so razlike med akademskim in gospodarskim okoljem v marsičem manjše, kot so bile pred leti. »K temu sta v veliki meri pripomogla zlasti razcvet komunikacijskih tehnologij in globalni oder, na katerem nastopamo. A povezava med poloma razvojnega in raziskovalnega dela je kot vedno naloga vseh in Krkine nagrade so majhen, a pomemben korak na poti k skupnemu uspehu,« pojasnjuje dr. Rotar.

Za mlade znanstvenike so Krkine nagrade potrditev rezultatov njihovega poglobljenega in ustvarjalnega delovanja, s katerim bodo bodisi v gospodarstvu bodisi v drugih institucijah prispevali k napredku. Pri tem imajo veliko vlogo in odgovornost mentorji, ki mladim pomagajo kritično in objektivno ovrednotiti tako lastne kot tudi tuje znanstvene rezultate.

Letos so podelili 5 velikih Krkinih nagrad za raziskovalno nalogo in 25 Krkinih nagrad 30 študentom dodiplomskega in podiplomskega študija, 66 srednješolcem pa so na septembrski slovesnosti podelili Krkine nagrade in priznanja za 37 raziskovalnih nalog.

Najodličnejši Krkini nagrajenci predstavili svoje izsledke na simpoziju

Krkine nagrade že 28 let spremljajo simpoziji, na katerih so se zvrstili tudi številni mednarodno priznani predavatelji. V zadnjih letih pa so slednji namenjeni najodličnejšim Krkinim nagrajencem, prejemnikom velike Krkine nagrade za raziskovalne naloge, ki svoje delo predstavijo na način, primeren akademskemu okolju. Namen teh simpozijev je prikazati rezultate mladih raziskovalcev njihovim vrstnikom ter strokovnjakom iz podjetja kot tudi drugih institucij. Mladi doktorji znanosti, avtorji nagrajenih raziskovalnih nalog, so ob koncu svojih predstavitev suvereno odgovarjali na vprašanja udeležencev simpozija ter tako še podkrepili svoje znanje in rezultate svojega raziskovalnega dela.

Letošnji simpozij je odprl član Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad, prof. dr. Franc Vrečer. Svoja dela so na simpoziju predstavili dr. Gabrijela Horvat, dr. Špela Alič, dr. Špela Zupančič in dr. Andrej Emanuel Cotman. Njihove raziskovalne naloge potrjujejo ne le njihovo raziskovalno odličnost, ampak tudi inovativnost.

Prejemniki 48. Krkinih nagrad

Prejemniki velike Krkine nagrade za raziskovalno nalogo

dr. Kaja Rožman, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Stanislav Gobec

somentor doc. dr. Matej Sova

dr. Gabrijela Horvat, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
mentor prof. dr. Željko Knez

somentor prof. dr. Zoran Novak

dr. Špela Alič, Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana
mentorica izr. prof. dr. Maja Ravnikar

somentorica dr. Tanja Dreo

dr. Špela Zupančič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Julijana Kristl

dr. Andrej Emanuel Cotman, Kemijski inštitut, Ljubljana
mentorica dr. Barbara Mohar

somentor prof. dr. Boris Šket

Prejemniki Krkinih nagrad za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge

dr. Urša Štanfel, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Jurij Svete

dr. Janja Dermol-Černe, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Damijan Miklavčič

somentor prof. dr. Gregor Serša

dr. Katja Traven, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Iztok Turel

dr. Anita Klančar, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Robert Roškar

somentor doc. dr. Jurij Trontelj

dr. Ožbej Zupančič, Center za kemijo in biomedicino, Innsbruck,
mentor prof. dr. Andreas Bernkop-Schnürch

dr. Helena Brodnik Žugelj, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Bogdan Štefane

dr. Tijana Markovič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Irena Mlinarič Raščan

dr. Gregor Kravanja, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
mentor prof. dr. Željko Knez,

somentorici prof. dr. Mojca Škerget, doc. dr. Maša Knez Hrnčič

dr. Alen Sevšek, Univerza v Utrechtu
mentor prof. dr. Roland J. Pieters

somentor prof. dr. Nathaniel I. Martin

dr. Jasna Brčić, Kemijski inštitut, Ljubljana
mentor prof. dr. Janez Plavec

dr. Tamara Knific, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Tea Lanišnik Rižner

Gregor Ratek, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Rok Dreu

Jernej Štukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Julijana Kristl

somentorja dr. Sami Svanbäck, dr. Jouko Yliruusi

Anžej Hladnik, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
mentorica doc. dr. Metka Lenassi

somentorica dr. Jana Ferdin

Urška Mohorič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Mitja Kolar

somentor prof. dr. Frank-Michael Matysik

Nina Ledinek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
mentor prof. dr. Zoran Novak

somentor doc. dr. Matjaž Finšgar

Mateja Mežnar, Krka, d. d., Novo mesto
mentor prof. dr. Franc Vrečer

somentor dr. Darko Uršič

Tilen Volčanšek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Marijan Kočevar

Veronika Furlan, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
mentor izr. prof. dr. Urban Bren

somentorica Eva Španinger

Miha Mrzlikar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Helena Prosen

somentorica prof. dr. Ester Heath

Janja Umnik, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Robert Roškar

Gregor Kodrič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Marjan Jereb

somentor izr. prof. dr. Jernej Iskra

Ina Kosmač, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica doc. dr. Alenka Zvonar Pobirk

Kajetana Bevc, Onkološki inštitut Ljubljana
mentorica prof. dr. Maja Čemažar

somentorica dr. Urška Kamenšek

Uroš Filipič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
mentorica doc. dr. Maša Knez Hrnčič

somentor dr. Gregor Kravanja

-
0 361

Ob 2.14 sta na avtocesti Čatež ob Savi–Obrežje, pred MMP Obrežje, trčila osebno vozilo in avtobus. V nesreči se je ena oseba poškodovala. Gasilci PGE Krško so protinaletno in protipožarno zavarovali kraj nesreče, nudili pomoč reševalcem NMP Brežice pri prenosu poškodovane osebe, odklopili akumulatorja na vozilih, preprečili iztek motornih tekočin v obcestni jašek, posuli in očistili izlite motorne tekočine, odstranili razbitine s cestišča ter nudili pomoč vlečni službi. Reševalci NMP Brežice so poškodovano osebo oskrbeli na kraju ter prepeljali v SB Brežice.

-
0 95

Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. V notranjosti Slovenije se bodo občasno pojavljale manjše padavine, deloma plohe. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 14, na Primorskem do 18 °C.

Jutri bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Drugod bo večinoma oblačno, ponekod na jugu bo zjutraj še možen rahel dež. Popoldne se bo od severozahoda delno zjasnilo, le v južnih in jugovzhodnih krajih bo še pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju okoli 11, v Zgornjesavski dolini okoli 0, najvišje dnevne od 11 do 14, na Primorskem do 18 °C.

V torek bo sončno, nekaj več oblačnosti bo občasno v vzhodnih krajih. Dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Burja na Primorskem bo oslabela. V sredo bo pretežno oblačno, predvsem v severovzhodni in severni Sloveniji bodo prehodno manjše padavine, več sonca bo na jugozahodu. Zapihal bo severnik, nekoliko hladneje bo. (Arso)

-
0 3519

V Novem mestu bo FURS to soboto, 20. oktobra, priredili veliko javno dražbo najdenih stvari, na kateri bo finančna uprava javnosti, seveda v zameno za denar, ponudila 53 najdenih stvari (seznam najdete na povezavi). Med njimi prevladujejo kolesa, najdejo pa se tudi HD kamera, digitalni fotoaparat, namizna krožna žaga, motoristična čelada, ročna ura, akumulatorski vijačnik …

Javna dražba bo na naslovu Drgančevje, objekt 16, 8000 Novo mesto, (GPS 45.803938, 15.187361), dne 20.10.2018 ob 10:00 uri po priloženem seznamu najdenih stvari.

Lokacija skladišča (Google maps)

Koliko, pa je odvisno od interesentov. Nakup poteka po načelu videno – kupljeno, brez garancije, reklamacija po prevzemu ni mogoča.

Javna dražba bo potekala na naslovu Drgančevje, objekt 16, 8000 Novo mesto, (GPS 45.803938, 15.187361), dne 20.10.2018 ob 10:00 uri po priloženem seznamu najdenih stvari.

Pogoj za udeležbo na javni dražbi najdenih stvari je predhodna registracija udeležencev pri davčnem organu na mestu izvedbe javne dražbe. Udeleženec javne dražbe izkaže svojo identiteto z osebnim dokumentom.

Ogled stvari je mogoč istega dne, 20.10.2018 od 9:00 do 10:00 ure. Registracija udeležencev je mogoča od 9:00 ure dalje na dan izvedbe dražbe. (foto: FURS)

-
0 327

Nadpovprečno toplo vreme, ki nas neprekinjeno spremlja že od začetka oktobra, se poslavlja. Smo pa pred sedmimi leti na današnji dan že okusili zimsko belino, ponekod je zapadlo nekaj cm snega.

Jutri se bo ohladilo tudi drugod v srednji in vzhodni Evropo ter v večjem delu Balkana, kjer bo le malo nad 10 st. C. Ohladitev pa ne bodo dosegla zahodne in južne Evrope, kjer se bo marsikje še ogrelo nad 20 st. C.

Ob dotoku hladnejše zračne mase bo predvsem na Štajerskem in v Pomurju zapihal okrepljen SV veter,  zaradi oblačnosti pa bodo jutranje temperature nekoliko višje od današnjih. V večjem delu države bo med 8 in 11 st. C, kakšna manj bo na Gorenjskem, na Primorskem od 11 do 13 st. C. Dopoldne bo oblačno. Pas rahlega dežja bo prešel večji del države.

Sredi dneva se bo ponekod delno zjasnilo, vendar bodo popoldne v hladnem zraku še nastale posamezne plohe, nad okoli 1200 m snežne. Pihal bo hladen SV veter, ki bo najizrazitejši na Štajerskem in v Pomurju. Na Primorskem se bo popoldne nekoliko okrepila burja. Dnevne temperature bodo le za spoznanje višje od jutranjih. V osrednji in vzhodni Sloveniji se bodo gibale med 11 in 13 st. C, na Gorenjskem okoli 9 st. C, na Primorskem pa med 17 in 18 st. C.

V ponedeljek bo na Primorskem sončno z burjo, drugod po državi pa bo predvsem dopoldne še oblačno, a večinoma suho. Popoldne se bo postopno zjasnilo, najkasneje na vzhodu države, kjer bodo oblaki vztrajali še do večera. Torek in sreda nam prinašata več sonca in nekoliko višje dnevne temperature, od četrtka naprej pa je razvoj vremena še precej negotov. Najverjetneje nas bo dosegla nova ohladitev. Morda pa nas ne bo. (Rok Nosan)

Najbolj brano