Authors Posts by Robert Erjavec

Robert Erjavec

8302 POSTS 0 Komentarji

-
0 31

Nekatere reke v osrednji in vzhodni Sloveniji imajo velike pretoke. Včeraj so reke na tem območju presegle opozorilni pretok in se razlivale ob strugi. Opozorilne pretoke imajo presežene še Pesnica, Ljubljanica, ter Krka v spodnjem toku s pritokom Prečno.

Vsi pretoki upadajo, poplavljene površine ob Krki in Ljubljanici pa se bodo zaradi počasnejšega upada ohranile še danes in jutri.

(arso)

-
0 171

Medtem ko je po nižinah oblačno in megleno, je le nekaj metrov navkreber krasno sončno vreme. In če imate radi sonce in sneg, potem se odpravite na Gorjance. Lisco, Kum, kjer vas bo pričakala čudovita snežna idila.

Popoldne bo delno jasno, predvsem ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji pa pretežno oblačno. Na Primorskem bo proti večeru zapihala šibka burja. Temperature bodo od 3 do 7, na Goriškem in ob morju okoli 11 stopinj C.

Jutri bo pretežno jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki lahko ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji vztraja tudi še popoldne. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.

OBETI
V torek bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo slabela. V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, megla ali nizka oblačnost se bo po nekaterih nižinah lahko zadržala večino dneva.

(arso)

 

-
0 1140

Za nami je pester martinov petek, ki je vremensko postregel z veliko količino snega, predvsem v višjih legah. Tako so tudi Gorjanci pošteno beli. Bela odeja je približno na nadmorski višini 500 metrov. Pri Gospodični je okoli 10 cm, na Miklavžu 13 cm in na Trdinovem vrhu 32 centimetrov snega, nam je sporočil Jože, ki se je z gorskim kolesom podal do Trdinovega vrha in nam poslal fotografije idilične pokrajine.

-
0 108

Končuje se martinov konec tedna, ki je tudi po slovenskih domovih v znamenju martinove pojedine.  V spletni anketi pa smo vas spraševali, katera jed ni tipična martinova jed?

Večina sodelujočih je menila, da kokošji golaž ni martinova jed, ampak to ne drži. Kokošji golaž je martinova jed in je tipična za primorski konec Slovenije. Zanimivo, raca je pravilni odgovor, saj je raca kasneje zamenjala gos. Račka je namreč manjša od gosi in s tem lažja za pripravo ter tako že pred desetletji prevzela vlogo gosi. Tako da po toliko letih lahko rečemo, da je tudi raca postala martinova jed in da so bili vsi ponujeni odgovori martinovi oz. da ni noben nepravilen. 🙂

kokošji golaž (65%, 148 glas/ov)
raca (15%, 33 glas/ov)
puran (11%, 26 glas/ov)
gos (7%, 16 glas/ov)
mlinci (2%, 4 glas/ov)

-
0 20

Rokometaši Moškega rokometnega kluba Krka se z Obale vračajo z novo zmago. V
dvorani Kraška v Izoli so prepričljivo ugnali Izolane, ki še naprej ostajajo na repu
prvenstvene lestvice, saj v letošnji sezoni še niso okusili slasti zmage, medtem ko so se
farmacevti z osmo zmago v jesenskem delu tekmovanja še bolj utrdili na 3. mestu.

RD Istarbenz Plini Izola : MRK KRKA 26 :28 ( 12:10)

Uverturo pred sredino tekmo z Ribnico so krkaši opravili z odliko. Izolani so bili sicer dokaj
enakovreden tekmec večji del prvega polčasa, ko so po začetnem zaostanku prišli do
izida 5:5 in 6:7, Novomeščani pa so si nato ob koncu prvega dela priigrali majhno
prednost, ki jo je le na -2 znižal Mladen Radojevć.

Nadaljevanje je bilo nato precej podobno. Izola je bila blizu do sredine drugega dela, ko je
zaostajala s 15:16, potem pa se je domačim ustavilo v napadu. Deset minut so neuspešno
skušali doseči zadetek, v tem času pa je Krka nanizala pet golov. Pri 22:17 v 55. minuti je
bilo tako že jasno, da bosta točki odšli na Dolenjsko. Dolenjci so imeli tri razpoložene
strelce, osem golov je dosegel Timon Orlič, ki se je vrnil po dvomesečni odsotnosti zaradi
poškodbe kolena,po sedem pa Jan Jurečič in Grega Okleščen, pri Izoli je bil s šestimi
najučinkovitejši Jakob Vukovič.

Izolska ekipa bo v naslednjem krogu 19. novembra gostila Trimo Trebnje, Krka pa bo že
16. novembra gostovala na težkem terenu v Ribnici.

(foto: MRK KRKA)

-
0 669

V Novem mestu se je zgodilo prvo Dolenjsko martinovanje, na katerem so se predstavila novomeška vinogradniška društva. Krst vina je opravil novomeški vikar Božidar Metelko. Prvič pa so izbrali županovo vino. Med šestimi vzorci, ki so se potegovali za laskavi naziv so strokovnjaki izbrali cviček družine Colnar, letnik 2016. Ob tej priložnosti so izdelali posebno etiketo in kozarca. Slednja so izdelali v Steklarni Rogaška. Županovo vino bo odslej tudi protokolarno darilo, ki v sebi združuje delo in okuse Dolenjske.

Na prireditvi so se predstavila vinogradniška društva iz novomeške občine. Slednja so pripravila tudi pokušino mladega vina in dobrote, s katerimi so razvajali obiskovalce. V programu so nastopili harmonikaši Toma Primca, Mestna godba Nm, ki v soboto v KC Janeza Trdine pripravlja Martinov koncert in ansambel Pogum. V goste so prišli tudi prijatelji iz trenutno najbolj slavnega slovenskega mesta na svetu, Sevnice. Člani Kulturno športnega društva Log so razvajali s praženim krompirjem, Bojan Novšak pa je rezal odlično salamo na svojih unikatnih in kakovostnih, lesenih, salamoreznicah.

Ne glede na kislo vreme je bilo prijetno sladko, lepo.

 

-
1 328

Novembrska polna luna bo namreč bližje Zemlji kot običajno in tako blizu se ne bo vrnila do novembra 2034. Izraz super luna se uporablja, ko govorimo o polni luni, ki je večja in bolj bleščeča od običajne.

Tokratna bleščeča luna bo videti 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša od običajnih polnih lun. Nastopila bo 14. novembra ob 14.52 uri in jo bomo tako lahko opazovali že nocoj oz. v noči iz ponedeljka na torek.

Luna lahko vpliva ne le na naše počutje, temveč tudi na odnose, saj so čustva bolj intenzivna. Učinke lahko občutimo dva dni prej in dva dni po nje, nekateri celo dlje.

Opazovali jo bomo lahko iz ponedeljka na torek. Naslednjič jo bomo videli predvidoma v letu 2034.

-
0 44

Motociklistična karavana je zbrana na zadnji postaji sezone. Dirkači se bodo na sklepnem dejanju sezone borili za zmago na VN Valencie. Preden pa ugasnejo rdeče luči in se začne dirka, so bile na sporedu kvalifikacije. V kraljevem razredu motoGP je bil daleč pred vsemi lanskoletni zmagovalec Jorge Lorenzo.

Izidi:
motoGP:
1. Jorge LORENZO ŠPA Movistar Yamaha MotoGP Yamaha 316.0 1’29.401
2. Marc MARQUEZ ŠPA Repsol Honda Team Honda 315.4 1’29.741 0.340 / 0.340
3. Valentino ROSSI ITA Movistar Yamaha MotoGP Yamaha 314.7 1’30.128 0.727 / 0.387
4. Maverick VINALES ŠPA Team SUZUKI ECSTAR Suzuki 316.8 1’30.276 0.875 / 0.148
5. Andrea DOVIZIOSO ITA Ducati Team Ducati 321.2 1’30.338 0.937 / 0.062
6. Pol ESPARGARO ŠPA Monster Yamaha Tech 3 Yamaha 314.3 1’30.392 0.991 / 0.054
7. Andrea IANNONE ITA Ducati Team Ducati 318.7 1’30.420 1.019 / 0.028
8. Dani PEDROSA ŠPA Repsol Honda Team Honda 317.9 1’30.574 1.173 / 0.154
9. Aleix ESPARGARO ŠPA Team SUZUKI ECSTAR Suzuki 313.3 1’30.885 1.484 / 0.311
10. Bradley SMITH VB Monster Yamaha Tech 3 Yamaha 317.4 1’30.949 1.548 / 0.064

-
0 162

Na Mirni so se na slovesni prireditvi sprehodili skozi dve stoletji šolstva na Mirni. Zgodovinska dejstva so prepletli s pesmijo, plesom in skeči. Slavnostni govornik je bil Gregor Mohorčič, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.

„Malo pokrajin se lahko pohvali z 200 let šolstva – Mirnska dolina je ena izmed takih. Tudi kar
nekaj takih je na Dolenjskem. Kar pomeni vztrajanje pri nekih tradicijah, pri vrednotah in tistem
temelju, da je znanje ena izmed pomembnih vrednot,“ je poudaril generalni direktor
Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Gregor Mohorčič, ki je v svojem
govoru obiskovalcem dodal še, da je šola, ki v nekem okolju deluje neprekinjeno 200 let, lahko
le odlična šola.

Zgodovinski viri z začetka 20. stoletja in razpoložljiva literatura kot leto ustanovitve šole na Mirni
navajajo leto 1816, tabelarični šolski izkazi iz leta 1815 pa dokazujejo, da je šola delovala že
spomladi 1815. Ob ustanovitvi je bila enorazredna, pouk je bil v mežnariji pri župnišču, danes
mirnsko osnovno šolo v sodobno opremljeni stavbi v središču kraja obiskuje 236 otrok, pod
okriljem šole pa sta že več kot 45 let tudi vrtec in šola s prilagojenim programom. V vrtec Deteljica
je vključenih 125 otrok, v program šole s prilagojenim programom pa 36 otrok.

Tudi mirnska osnovna šola se srečuje s podobnimi težavami kot druge v Sloveniji, pri čemer
ravnateljica Anica Marinčič izpostavlja normative, predvsem preveliko število učencev v prvem
razredu, ki v osnovno šolo stopijo z zelo različnim predznanjem, zato je delo učiteljev, kako
uskladiti te razlike, zelo zahtevno. Prav tako je težavna tudi zaposlitev odsotnega sodelavca. A
kljub temu na tekmovanjih iz znanja in športa dosegajo izjemne uspehe, zaradi katerih je šola
prepoznavna v širšem slovenskem prostoru.

„Poleg te vizije biti kakovostni, dobri, uspešni, imamo tudi namen še naprej trdno graditi
medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje in delati na strpnosti, na dobrih medsebojnih
odnosih, uvajati v izobraževanje novosti iz vseh strok, posameznih predmetnih področij in tudi

na prej tesno sodelovati s krajem, torej z Občino Mirna, ki nam nudi v tem trenutku veliko
podporo. Vemo, verjamemo, upamo, da bo tako tudi v prihodnje,“ pravi ravnateljica Osnovne
šole Mirna Anica Marinčič.

„Dobro sodelovanje z osnovno šolo pelje k razvoju ne samo občine, ampak tudi k razvoju
osnovnošolskega izobraževanja in od tega imamo vsi več,“ je prepričan župan Občine Mirna
Dušan Skerbiš.

Na prireditvi, ki jo je zasnovala Petra Vidmar, povezovala pa Simona Koščak, so sodelovali
otroci in vzgojiteljice iz vrtca Deteljica, učenci in učitelji Osnovne šole Mirna, učenci in
učiteljice Osnovne šole s prilagojenim programom Mirna ter učenci in učitelji Glasbene šole
Trebnje. V priprave na dogodek in snovanje posameznih enot so se po potrebi vključevali tudi
drugi delavci šole in nekateri ostali Mirnčani. Prireditev je omogočila Občina Mirna.

Ob tej priložnosti so v športni dvorani, ki je bila včeraj ponovno polna obiskovalcev, pripravili
tudi priložnostno razstavo o šolstvu na Mirni, predstavili pa so tudi knjigo 200 let šolstva na
Mirni, ki jo je na podlagi zgodovinskih dejstev pripravila profesorica zgodovine Petra Vidmar,
pri urejanju in jezikovnem pregledu pa je sodeloval profesor slovenskega jezika na tukajšnji
osnovni šoli Ivan Gregorčič.

-
0 407

Bojan Novšak iz Sevnice izdeluje unikatne lesene salamoreznice, za katere je navdih našel v podobnem pripomočku, starem skoraj 200 let. Salamoreznice, ki jih Bojan naredi, so več kot lepo darilo, saj gre za izdelek, ki je unikaten, praktičen in zelo enostaven za uporabo. Bojanova želja je narediti salamoreznico tudi iz lesa oljke.

Najbolj brano