Bogovič za pametne vasi, prihodnost Slovenije

Bogovič za pametne vasi, prihodnost Slovenije

-
1 183

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je udeležil 11. strokovnega posveta »Govedoreja po letu 2020?«, ki je potekal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. V svojem predavanju na temo: »Skupna kmetijska politika po letu 2020« je podrobno predstavil pomen skupne kmetijske politike (SKP) v EU in izzive, na katere bo morala odgovoriti prihodnja SKP v obdobju med leti 2021 in 2027.

»Ureditev SKP in njeno financiranje sta v pristojnosti EU, države članice pa so pristojne za njeno implementacijo,« je uvodoma pojasnil Bogovič in opozoril, da se delež proračuna EU za kmetijstvo krči. Okoli leta 1970 je proračun EU za kmetijstvo namreč obsegal skoraj 70 %, danes pa le okoli 38 %. »EU je od leta 2004 do danes sprejela 13 novih držav članic, ne da bi povečala stroške za kmetijstvo,« je izpostavil in v zvezi z obeti za finančno perspektivo 2021 – 2027 opozoril, da bo Brexit glede na ocene pomenil za cca. 10-12 milijard evrov EUR letno – luknjo v proračunu EU po l. 2020, prav tako pa bodo nove naloge EU (varovanje zunanje meje, varnost, obrambna unija) terjale okoli 10 milijard EUR. Vse to bo med drugim posledično pomenilo še večji pritisk na proračun za SKP in kohezijsko politiko kot pa je ta bil sedaj.

 

»Takoj moramo odpreti široko razpravo v Sloveniji o prihodnji skupni evropski kmetijski politiki,« je udeležence posveta pozval Bogovič in pojasnil časovni okvir sprejemanje prihodnje SKP, kjer se predloge evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana pričakuje že v maju 2018. Brexit bo sledil 31. 3. 2019, 1. 7. 2019 nova sestava Evropskega  parlamenta, 1. 11. 2019 nova sestava Evropske komisije, sprejetje uredbe nove SKP pa verjetno tako šele pozno v letu 2020.

 

Bogovič se je zavzel za ohranitev osnovnih ciljev SKP: prehransko varnost v Evropi (dovolj zdrave in cenovno dostopne hrane), zagotavljanje zadostnega prihodka kmetov, ohranitev družinskih kmetij, varstvo okolja (voda, rodovitnost tal, zrak, biodiverziteta), skrb za dobrobit živali, da SKP ostaja skupna EU politika in ne bo nacionalnega financiranja 1. stebra SKP. »Koliko smo pripravljeni plačati za prehransko varnost pa je tudi eno od ključnih vprašanj, na katerega moramo odgovoriti«, je opozoril Bogovič in spomnil, da smo zanjo v finančni perspektivi 2014 – 2020 namenjali 0,38 % BDP, za vojsko pa je zahteva zveze NATO 2% BDP.

 

Bogovič je poudaril še, da si moramo v Sloveniji odgovoriti, kakšne vrste kmetijstvo si želimo l. 2030, katere kmetijske sektorje podpirati. »Sami se moramo odločiti kaj in kakšno kmetijstvo ter podeželje si želimo, vsi kmetijski deležniki pa moramo stopiti skupaj, da bo Slovenija postala iniciatorka sprememb, ne (spet) zgolj sledilka. Čas je za široko razpravo vseh deležnikov in hrabre odločitve,« je zaključil Bogovič, ki priložnost za slovensko podeželje vidi v konceptu pametnih vasi, kjer bi z izgradnjo kakovostne IKT infrastrukture (širokopasovna omrežja), diverzifikacijo dejavnosti na kmetijah (dopolnilne dejavnosti …), novimi delovnimi mesti na podeželju v nekmetijskih dejavnostih  (obrt, mala podjetja, biogospodarstvo, energetika, turizem), boljšo mobilnostjo ljudi in izdelkov (sodobne tehnologije), izboljšanim zdravstvenim in socialnim servisom ohranjali poseljenost podeželja in izboljševali kakovost bivanja na njem.

»Digitalizacija podeželja v 21. stoletju je velika priložnost za Slovenijo,« je še sklenil Bogovič, ki 13. aprila 2018 v sodelovanju z evropsko komisarko Violeto Bulc organizira evropsko konferenco na temo pametnih vasi na Bledu.