Cvetna nedelja, oljčne vejice, butarice

Cvetna nedelja, oljčne vejice, butarice

-
1 151

Zadnja nedelja pred veliko nočjo je cvetna nedelja. Krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare (po pokrajinah imajo različna imena za pomladansko zelenje ali oljčne veje.

Izraz butarica predstavlja tudi snop tradicionalnega zelenja, cvetja ali obarvanih lesnih oblancev ter je del slovenske krščanske velikonočne simbolike.

Butarice ali drugo zelenje, povečini pa oljčne vejice v katoliških cerkvah blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Evangelijski dogodek Jezusovega prihod v Jeruzalem verniki podoživljajo tako, da pripravijo oljčne in palmine veje ali drugo zelenje. Ta navada sega v 9. stoletje, poznana je tudi na nekaterih področjih srednje Evrope (Nemčija, Češka, Avstrija) ter po vsej Sloveniji. Za Cvetnonedeljske butarice obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem se imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajinidrenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v Zgornji Savinjski dolini potice, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara. Značilnost za Ljubljanske butarice je da so izdelane iz pobarvanih lesnih oblancev.

Za praznik so ljudje lomili oljčne veje in jih postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom, ko je ta na oslu prijahal v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem.

Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri maši bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon (pogosto v nekoliko dramatizirani ali peti obliki).

Novo poganstvo pravi, da je verjetno obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali »sveto« rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen.

(wikipedija)