Dvoživke: o migrantih glasno, o tajkunih tiho

Dvoživke: o migrantih glasno, o tajkunih tiho

-
0 53

Morda tvegano pisanje, pa vendar, upam da živim v demokratični družbi, kjer med drugim volimo izbrance, ki naj bi poskrbeli za državo in seveda državljane oz. in da izbranci ob delovnih ljudeh državo vodijo pošteno in korektno.

Neverjetno, kako je lahko vodilna politična elita polna moraliziranja, ko na njo pritiska Evropa. V isti sapi pa se spreneveda glede domačih državnih lopovov, ki so vseskozi nagrajeni z vrhunskimi plačilnimi stolčki, pa čeprav so osumljeni hudih finančnih priboljškov in se za to oz. na postopke izgovarja na določene organe pregona. Podobno kot monarhija, ki vlada ljudstvu: ‘briga nas kaj si misli ‘raja. Mi delamo, tako kot delamo.’ Vendar, v demokratično urejeni Sloveniji so to osebe z mandatom, ki so jim ga podarili državljani, davkoplačevalci.

V naši redakciji nismo nestrpni do ljudi, ki so na begu in iščejo lepši dan, pač pa nas moti pametovanje in skoraj ukazovanje slovenskega premierja in posameznikov. Premier se je v zadnjem odzivu na begunsko krizo s svojo vokalno ‘tonažo’ oglasil in grajal slovenske državljane, ki v svojih krajih nasprotujejo nastanitvi migrantov. Povedal je, kaj bi morali državljani ne početi in ali se bojimo otrok. V tem primeru mislimo, da ne bi bilo nobenih težav, če se slovenski politični vrh ne bi bal lastnih, slovenskih otrok, kjer starši polnijo državni proračun in bi Miro z ekipo poskrbel za kar se da dober vsak dan. In slednje Mira in ekipo njegovih ‘v denarni stalni pripravljenost izbrancev,’ niti ne zanima preveč, kako gre družinam iz meseca v mesec.

Cerarju damo delno prav, begunskim otrokom je prav, da pomagamo. Kot davkoplačevalci pa si brez težav dovolimo razmišljanje. Če bi se vsi slovenski premierji, tudi z aktualnim Mirom in poslanci in največji slovenski mediji, toliko ukvarjali s socialno problematiko slovenskega človeka, kot se v zadnjih mesecih z begunsko krizo, bi morda številni Slovenci, tudi na begunce gledali drugače in jih lažje sprejeli. Seveda, če bi se životarjenje preštevilnih slovenskih družin, ki dela za minimalca, ki ni meordajen, postavil na raven normalnega, dostojnega življenja.

Dokler pa mnoge družine, kjer sta oba starša zaposlena, da ne govorimo o upokojencih, ki iz meseca v mesec ‘komaj zgurajo,’ so politična zgražanja elite nad nasprotovanjem domačega ljudstva v primeru sprejemanja beguncev, neupravičena.

Po drugi strani pa smo v Sloveniji priča nadaljevanju ogabnega in nezaslišanega ropanja Slovenije. Kjer pa Miro z elito molči oz. je zelo zadržan. Torej t.i. ‘nedokazani’ hudi kraji in vnovičnim ustoličenjem. Oseba, ki je v pravosodnih postopkih in ki so jo spoznali, da je odobravala NEMOGOČE ASTRONOMSKE KREDITE ‘NAŠE BANKE’ (beri NLB, kjer smo manjko večkrat pokrivali slovenski davkoplačevalci), je zdaj postala vodilna oseba še v eni močni državni slovenski firmi, ki se ukvarja z naftnimi derivati. In tukaj je naš Miro tiho. Ni glasen?!

Kot pravnik je Miro precej previden, a kot prvi državljan Slovenije, premier, oseba z največjo odgovornostjo, je glasen le za določene problematiko. Medtem pa še vedno čakamo, kdaj bo Miro udaril po mizi in uresničil svoje obljube, ko naj bi se zaključilo politično ropanje Slovenije.

Miro, žal ne gre. Ob vsem tem, smo vsi ‘cmerasti,’ pa čeprav kot dvoživke. V našem, slovenskem primeru, gre za objokovanje politične elite, ki se generično množi in za delovno rajo, ki pošteno dela in ‘fotra’ politično-administrativno nesposobno podhranjenost elite, ki misli da je nenadomestljiva.