Florjan zavetnik gasilcev

Florjan zavetnik gasilcev

-
0 50

Danes goduje sveti Florjan. Čaščenje sv. Florjana je razširjeno po Avstriji, Bavarskem in tudi v Sloveniji. Sv. Florjan je patron proti požarom in poplavam in zavetnik gasilcev. V Dravski banovini so se gasilci imenovali tudi »vitezi svetega sv. Florjana«.

In gasilstvo v Sloveniji je po članstvu največje društvo. Težko si predstavljamo, da v nesrečah in podobnem, ne bi imeli gasilcev, ki vedno priskočijo na pomoč. Slovenija je lahko ponosna na številna prostovoljna in profesionalna gasilska društva oz. enote.

V začetku 60. let 19. stoletja zasledimo na Slovenskem prve resnejše poskuse, da bi se ustanovila
organizacija z gasilsko službo, ki bi bila vedno in strokovno pripravljena za gašenje požarov. (Prej je bila gasilska služba urejena glede na požarne rede, cehi pa so bili tisti, ki so gasili požare, ponoči pa je na mesto pazil nočni stražar, ki je danes zaščitni znak Slovenskega gasilskega muzeja.)

V Ljubljani so se leta 1863 obrnili na dve telovadni društvi (nemški Turnverein in slovenski Južni sokol), ki bi bili pripravljeni prevzeti požarno službo. Odzvalo se je društvo Južni sokol ter takoj prevzelo gasilsko službo, ki se je imenovala »Prostovoljna požarna bramba ljubljanskega telovadnega društva Južni Sokol«. Ta je bila podrejena mestnemu požarnemu ravnateljstvu. Požarna bramba, ki je bila ustanovljena v okviru Južnega Sokola, pa se kljub željam ljubljanskih prebivalcev in članov samih ni mogla razviti v čvrsto organizacijo gasilstva, ki so jo ta čas poznali že v Evropi. Politične razmere so namreč zahtevale ustanovitev prostovoljnega gasilstva na drugačni osnovi.

Leta 1867 je po vojnah s Prusijo in Italijo nastala Avstro-Ogrska monarhija, kamor je spadala tudi Slovenija.
Do leta 1869 na Slovenskem ne poznamo prostovoljnih požarnih bramb, miselnost o njih pa je k nam prišla s Hrvaške – iz Varaždina, kjer so imeli svojo požarno brambo že od leta 1864.