FOTO: Belokranjca za prijatelja-ico, pa kaj še hočeš :)

FOTO: Belokranjca za prijatelja-ico, pa kaj še hočeš :)

-
87 5038

Ob poplavi ljudi, ki jih srečujem, poznam, pa tudi tiste, ki jih morda ne bi hotel poznati, imam veliko srečo, da poznam in imam tudi nekaj prijateljev iz Bele krajine (Robi, Petra, Andreja, Damir, Katarina, Damjan, Iztok, Mojca, Katja, Alenka …). Nekateri živijo doma med ‘brezami’, drugi so si poslovno ustvarjalnost našli v Podgurju in naprej, a vsi so še vedno, brez posesivnosti, z vsem srcem z Belo krajino.

Ta geografsko najbolj južni del jugovzhodne Slovenija je res nekaj posebnega. In reliefu pokrajine svojstven pečat dajejo prav ljudje. Oziroma je Bela krajina, čeprav je na jugu, prava špica, saj je s svojimi prebivalci preprosto preprosta.

Normalni, gostoljubni ljudje, ki delajo, ustvarjajo, pedenajo svojo grudo, trto… in so polni humorja. Slednji je pristen, ne glede na to, da na trenutke lahko potegne z desnega brega Kolpe, kar pa nobenega severneje od Bele krajine ne moti. Nenazadnje so Belokranjci naši južnjaki, ampak nikakor ne z negativni prizvokom. Poznati Belokranjca, Belokranjico, kaj šele imeti prijatelja, prijateljico, je nekaj kar si lahko samo želiš.

Takšne so moje izkušnje. Morda sem napisal osladno, ampak je iskreno. Kar je res, je res. Tudi belokranjska pečenka in rujna kapljica iz slovenske Champagne sta več kot sladki.

Tako da, dobrodošli v Belo krajino, med breze, vinograde, v vinske kleti, na pogačo, prečudovito Koplo in med ljudi, Ljudi. Ne bom Vam žal.

In če imate morda težave s povišanim sladkorjem, Belokranjci znajo poskrbeti 😉

(foto: moj prijatelj Robert Kokol, s podgursko vizo/ na Kolpi, od Pobrežja do Gorenjcev pri Adlešičih oz. Starega poda)