FOTO: ‘Erupcija’ na Trdinovem vrhu

FOTO: ‘Erupcija’ na Trdinovem vrhu

-
0 1646

Ja, pogled v petek zvečer proti najvišjemu vrhu na JV Slovenije, je marsikoga ‘zaskrbel’ oz. je pomislil, da je na vrhu Gorjancev požar ali celo izbruh vulkana. Vsekakor je šlo še za enega izmed mnogih kopastih oz. kipečih oblakov na vrhu Trdinovega vrha. 😉

In še nekaj o teh vremenskih stalnicah pri nas, zanimivih oblakih. Skorajda ne mine dan, ko na nebu ne bi mogli opazovati belih ali sivih oblačnih gmot, ki bolj ali manj zakrivajo modrino neba. Čeprav vse nastanejo na enak način, z ohlajanjem zraka do rosišča, so različnih oblik in velikosti. Zaradi vpliva sonca so spomladi in poleti še posebej ugodne razmere za nastanek oblakov, ki rastejo k višku. To so kumulusi, kopasti oblaki, ki nam lahko veliko povejo vremenu v naslednjih urah.

Zamislimo si dan, ko je zjutraj sončno. Ob dnevnem ogrevanju ozračja se bodo nad hribi že kmalu pojavili kopasti oblaki, ki nakazujejo na dvig toplejšega zraka v višine. V primeru pomanjkanja vlage v zraku in le zmernega padca ali celo porasta temperature z višino, se bo rast oblaka že kmalu ustavila. Takemu oblaku pravimo kumulus lepega vremena, (saj ne prinaša padavin).

Ob nestabilnem ozračju pa se bo dviganje nadaljevalo in takrat bo kopast oblak v višino dobesedno kipel. Njegov vrhnji del se bo spremenil v pravo cvetačo in zelo verjetno se bodo pojavile plohe. Ob ugodnih pogojih se bo dviganje nadaljevalo vse do višine 12 km, kjer se bo oblak razlezel v nakovalo. Nastane kumulonimbus, ki poleg ploh prinaša tudi nevihte, nalive in točo.

Včasih pa so razmere ugodnejše za nastanek kopaste oblačnosti v dolgih linijah z vmesnimi območji jasnine. Pojavijo se, ko je nad nami prisotna dvignjena inverzija, kar pomeni, da temperatura narašča z višino, pod inverzijo pa se smer vetra ne spreminja.  T.i. oblačne ceste so nad kopnim najpogostejše spomladi in poleti, kopasti oblaki v njih pa se običajno ne razvijejo dovolj, da bi prišlo do pojava padavin. (Rok Nosan)