FOTO: Gobarsko društvo Nm nam je pomagalo

FOTO: Gobarsko društvo Nm nam je pomagalo

-
1 206

V vremensko turbolentnih dneh so pognale določene glive. Eno izmed manj znanih za laične poznavalce smo ujeli v objektiv in za pomoč prosili Gobarsko društvo Novo mesto. Naši gobarji so nam pomagali in posredovali odgovor, da gre za gobo  ŽVEPLENI LEPOLUKNJIČAR oz. LAETIPORUS SULPHUREUS.

Gre za gobo pomladi, ki najraje uspeva na sadnem drevju, pa tudi na drugih listavcih, je ves rumen ali rožnat, školjkast, zraščen s sosednjimi klobuki in drug vrh drugega, stransko priraščen na les ter lahko doseže velike razsežnosti.

Lepoluknjičar je pogojno užiten, surov je škodljiv, povzroča psihoaktivne zastrupitve, prekuhan pa je dober, vsestransko uporaben, v Ameriki ga imenujejo piščančje meso.

Nekoliko podoben je neužiten penasti spužvovec (Spongipellis spumeus), ki je vlaknat oziroma bolj ali manj dlakav na površini, raste na živem ali odmrlem lesu listavcev, meso je belkasto, drobljivo, hife pa imajo petlje ali sponke na septah celic. Podobna in neužitna je tudi severnjaška poroznica (Climacocystis borealis), ki je belkaste ali okrasto rumene žametaste povšine, ima svetlo okrasto dvoplastno meso, spodnja plast je zelo trda, raste pretežno na živem ali odmrlem lesu iglavcev, zlasti v višjih legah. Obe vrsti nikoli ne dosežeta velikosti žveplenega lepoluknjičarja, ki lahko tehta tudi do 20 kg.