FOTO: Knjižne POPslastice z Miho Šaleharjem

FOTO: Knjižne POPslastice z Miho Šaleharjem

-
0 31

Delo radijskega voditelja niso bile njegove sanje. »Pravzaprav kot mulc sploh nisem imel sanj.« Prihod
na radijsko postajo je bil čisto naključje. Sčasoma je svoje delo vzljubil do te mere, da se je tam
izredno dobro počutil. In tako je še danes. Za razliko od televizije, kjer moraš poleg izbire pravih besed
in uporabe pravilnega knjižnega jezika paziti tudi na svoj nastop, izgled in podobno. »Radio so toplice
v primerjavi s televizijo.« Pri delu je bistvenega pomena, da nimaš občutka, da delaš. »Prostega časa
človek ne sme imeti, sicer ima čas za neumnosti.«

V zadnjih letih je ustvaril nekaj izjemno priljubljenih avtorskih radijskih oddaj na Valu 202 – Toplovod,
Latrina, Spetek, Nebuloze, ki slovijo po svojem specifičnem slogu. Z dobro mero kritičnosti, ironije in
cinizma nam ponujajo v ponovni premislek teme, za katere se zdi, da so se že dodobra udomačile v
našem vsakdanu, pa vendar odpirajo nova vprašanja in poglede. Goste za pogovorno oddajo Spetek
izbira naključno, pogreša pa več kontroverznih oseb, ki imajo kaj povedati. Slovenski medijski prostor
je po njegovem mnenju prežet z gosti, ki dosegajo splošno odobravanje tako medijev kot bralcev, ki
nato »krožijo« po različnih medijih. »Pogrešam Damijane Murke v akademskih sferah.«

»Preziram ideološko in politično opredeljenost medijskega delovanja.«
Poslanstvo medijskega delovanja je, da »pomagamo prepoznavati, kaj okoli nas je zares pomembno.«
Javni mediji skušajo servisirati interes javnosti, predpogoj za to pa je, da morajo sami privzgojiti
določene mehanizme, ki nam pomagajo oceniti svet okoli sebe.

»Nisem glasbenik.«
Kljub temu, da je igral v nekaj glasbenih zasedbah, se nima za glasbenika. Odraščal je v 90-ih letih, ko
konkretnih razlogov za uporništvo ni bilo. Delovali so po načelu »izobražuj se in delaj« ter igrali rock
svojih staršev. Danes mladi poslušajo glasbo svojih starih staršev (narodno-zabavno), kar bi lahko bil
tudi neke vrste odraz uporništva.

»Rumeni mediji so ekscesen podaljšek tega, kar nas v resnici zanima.«
Do rumenih medijev in resničnostnih šovov imamo po njegovem mnenju izrazito preblag odnos. Gre
namreč za resen problem, »strup za dušo, totalno poneumljanje in kreiranje vzporedne realnosti, ki
nas posledično vodi v to, da ne znamo presojati trenutka časa in se ne znamo prav odločati.« Sam se
je lotil fenomena rumenih medijev in oblikoval kratko oddajo Latrina, ki skozi zdravo mero ironije
prikaže vso vsebinsko puhlost tovrstnih medijev. So pa žal to edini ekonomsko stabilni mediji z
največjo gledanostjo, poslušanostjo, branostjo, »pri tem pa se ne vprašamo, kakšne vrednote nam
vcepljajo.« Njihovi protagonisti so namreč vzorniki mladih. »Raje jim ponudimo knjigo.«

»Od nekdaj sem rad bral, nisem pa silovit bralec«.
Televizije nimajo pri hiši že 15 let. Odločili so se namreč, da si prostega časa pač ne bodo organizirali
glede na televizijski program. Že pred tem je vedno rad bral, ni pa silovit bralec, razen kadar ima več
časa. Denimo na dopustu prebere večje zalogaje naenkrat. Doma pa je branje »redno uspavalo«, vsak
večer pred spanjem prebere nekaj strani. Prizna pa, da težko pride od začetka knjige do konca, zato
vedno bere več knjig hkrati. Zgodilo se je tudi že, da mu je bila kakšna knjiga tako všeč, da jo je iz
strahu da bo knjige konec, prenehal brati nekaj strani pred koncem. V mladosti se mu je to zgodilo s
knjigo Skrivnostni otok in knjigami Karla Maya, kasneje pa denimo s knjigo Smrt v Benetkah. Zelo rad
ima zgodovino, zato pogosto posega po zgodovinskih in filozofskih knjigah. Sicer je najprej študiral
strojništvo, nato agronomijo, diplomiral pa na Fakulteti za multimedije, vendar kot sam pravi, se mu
zdi, da se je največ naučil iz knjig.

Ob koncu knjižnih POPslastic je vodja Oddelka za odrasle Petra Kovič v imenu komisije v sestavi dr.
Andrej Blatnik, Maja Ivanež, Alenka Murgelj in Petra Kovič razglasila tudi zmagovalko natečaja za
najboljšo kratko zgodbo mladih. Naj POPzgodbo z naslovom Maščevanje je napisala Sara Krnc, za kar
je prejela tudi POPnagrado – tablični računalnik.

(Bojana Medle/Knjižnica Mirana Jarca Nm)