FOTO: Kot da bi snežilo

FOTO: Kot da bi snežilo

-
19 2163

Marsikdo je zjutraj mislil, da so naše kraje dosegle snežinke. Vendar šlo bolj za nekakšno ivje oz. kar za t.i. industrijski sneg. Ta vrsta snega je značilna za urbane pokrajine in nastaja v bližini močnejših toplotnih izpustov – dimnikov. Ti so sestavni del večjega industrijskega kompleksa v okviru termoelektrarne ali toplarne. Od tod tudi drugo ime za tovrstni sneg, namreč toplarniški.

Temeljni pogoj za nastanek tovrstnega snega je mirno, ustaljeno in mrzlo vreme. Včasih pada iz megle, spet drugič iz dvignjene megle ali nizkih oblakov, včasih pa kar iz “jasnega”. Snežinke so zelo majhne, snežni kristali pa drugačnih oblik, kot smo jih vajeni pri naravnem snegu. Če smo dovolj blizu vira toplotnega izpusta, lahko vidimo padati celo posamezne večje snežinke. Industrijski ali toplarniški sneg je posledica prenasičenga zraka z vodno paro, ki pride iz velikih dimnikov. S stalnim dovajanjem vlage lahko zrastejo ledeni kristali do te velikosti, da začnejo padati proti tlom. Ledeni kristali pa zrastejo na kondenzacijskih jedrih, ki jih je v mestnem okolju precej več kakor pa v naravnem. Ta jedra so trdne in tekoče, v zraku lebdeče primesi, ki jih je nad pozidanimi površinami, kjer so kurišča, pozimi še posebno veliko. Enostavnejša razlaga bi lahko bila naslednja: topel zrak nad izpusti vsebuje precej več vlage kot okoliški hladnejši. Zato se ta v okolici oziroma na stiku izloča v obliki drobnih kapljic, ki zaradi mraza zamrznejo in snežinke so tu.

Ivje je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na premetih na njej. Pojavlja se pri meglenem in hladnem vremenu. Na veje in listje dreves se nalepijo konice ledenih iglic. Za nastajanje ivja so ugodna področja, kjer so rastline ali ostala telesa najbolj hlade. Prevodnost toplote teh teles pri tem ni pomembna, ker ivje pada tako na nizko in na visoko vegetacijo, kakor na lesene in železne predmete.