FOTO: Mali požeruh, velika škoda

FOTO: Mali požeruh, velika škoda

-
0 474

Kmetje skoraj vsak dan zrejo v nebo in spremljajo vreme. In če so se njihova polja izognila vremenskim ujmam, pa imajo v teh pomladanskih mesecih na žitih pravo veselico drobcene živali oz. rdeči strgači, ki povzročajo sive lase kmetovalcem. Kako aktivni so, lahko zaznamo že s prostim očesom, ko pogledamo žitno polje. Takoj ko opazimo, da je žito v tem obdobju bolj belo kot zelo, smo lahko prepričani, da je na delu ta droben hrošček, ki mu poleg ovsa tekne še pšenica in ječmen.

Žitni strgač je 4 do 6 mm velik hrošček, ki ima enkrat letno zarod. Hroščki, ki se na žitu začnejo pojavljati že v sredini aprila, pregrizejo liste po dolgem, vzporedno z listnimi žilami, v ozkih do 6 cm dolgih trakovih. Samice z rdečkastim telesom in modrimi pokrovkami začnejo odlagati rumena podolgovata jajčeca v sredini aprila in jih odlagajo do sredine maja. V 8 do 17 dneh se iz njih razvijejo belkaste ličinke z izbočenim hrbtom. Ličinke so obdane s sivkasto sluzjo in iztrebki. Ličinke pri hranjenju postrgajo zgornjo povrhnjico in sredico lista, spodnjo povrhnjico lista pa pustijo nepoškodovano. Na listju opazimo vzdolžne podolgovate belkaste proge, ki so vidne že od daleč.

Odrasle oblike strgača se intenzivno hranijo z grizenjem listov v obliki ozkih dolgih prog. Dnevno pojedo 64 mm2 površine lista. V začetku se strgači koncentrirajo na robovih parcel. Samice odlagajo jajčeca v nizu ob glavni listni žili. V naravi traja razvoj ličink ponavadi 10-22 dni. Ličinka se zabubi v tleh.

Izmed žit ima strgač najraje oves, nato pšenico in ječmen ter številne trave in koruzo. Najbolj mu ustrezajo gosti, vlažni in močneje pognojeni posevki.

V nekaterih letih se na velikih kompleksih žitnih njiv pred obdobjem odlaganja jajčec hrošči za dan ali dva zberejo v velikih populacijah ob robovih njiv. To se zgodi po obilnem dežju na robovih, ki so blizu gozda ali melioracijskih jarkov ali pa so pretirano pognojeni. Takrat je smiselno zatirati hrošče na tak način, da poškropimo zgolj rob njive, kjer je veliko hroščev.

Cilj pri zatiranju so začetni razvojni stadiji ličink. Za odločitev o zatiranju lahko uporabimo enega od pragov: povprečno ena ličinka na posamezen vrhnji list ali 10 ličink na m2, ali uporabimo prag 15 % poškodovane površine najbolj vitalnih zgornjih listov. V nekaterih letih se na velikih kompleksih žitnih njiv pred obdobjem odlaganja jajčec hrošči za dan ali dva zberejo v velikih populacijah ob robovih njiv. To se zgodi po obilnem dežju na robovih, ki so blizu gozda ali melioracijskih jarkov ali pa so pretirano pognojeni. Takrat je smiselno zatirati hrošče na tak način, da poškropimo zgolj rob njive, kjer je veliko hroščev.