FOTO: Narava spet krasi, že veste zakaj?

FOTO: Narava spet krasi, že veste zakaj?

-
0 217

Ker so plohe zelo lokalnega značaja, se včasih zgodi, da nad nekim območjem dežuje prav tako pa istočasno sije sonce. V tem primeru smo pogosto (ne pa vedno) priča izjemnemu optičnemu pojavu, ki mu rečemo mavrica. In prav takšna je nekaj pred 17. uro krasila Cikavo v Novem mestu

In kako nastane mavrica: recimo, da imamo popoldansko krajevno ploho, na zahodu nebo ni povsem pokrito z oblaki in sonce, ki je že precej nizko, skoraj neovirano sije nad to območje. Ko bela sončna svetloba posije na kapljico, se svetloba ki vstopi v kapljico lomi, nato se v kapljici odbije od roba in se pri prehodu svetlobe iz kapljice v zrak lomi še enkrat.

Bela svetloba je sestavljena iz celotnega barvnega spektra (iz vseh barv), ker pa je lomni kot odvisen
od barve svetlobe, se vse barve lomijo in odbijejo pod malce drugačnim kotom. Vijolična barva je
najintenzivnejša pri kotu 40°, rdeča pri 42°, ostale pa so vmes. Mavrica je tako »široka« 2°.

In v kakšnih lahko opazujemo mavrico. Ta vedno nastane na nasprotni strani od sonca in je tem višja,
tem nižje je sonce. Sestavljena je tako, da je vijolična barva spodaj, nato si sledijo ostale, najvišje pa je
rdeča, ki se ponavadi tudi vidi najboljše. Če je sonce višje kot pod kotom 42° mavrica ne nastane.

Ob dobrih pogojih se včasih zgodi, da nastane dvojna mavrica. Druga mavrica je za nekje 10 kotnih
stopinj višje od primarne mavrice ter je bolj bleda, saj nastane pri dvojnem odboju v kapljici, ko se
izgubi več svetlobe. Pogosto t.i. sekundarna mavrica ni vidna.