FOTO: Ne lov na pokemone, ampak polhe

FOTO: Ne lov na pokemone, ampak polhe

-
2 364

V teh dneh je v gozdovih zelo živahno. Poleg gob in kostanja se je začel že tradicionalni lov na polhe. In ker smo že imeli prvo slano, to pomeni, da se polh odpravi na zimsko spanje. In tudi na Dolenjskem se je začel lov na polhe.

Na slovenskem ozemlju je bila znamenita tradicija lova na polhe, ki skoraj nima primere v preostali Evropi. Pri nas prvo pričevanje o takšnem lovu in uživanju polhov sega v leto 1240, polšji lov tlačanov pa je prvič omenjen za Senožeče (1460) in Vipavo (1499). Takrat je bil lov obdavčen. O tem sta pisala tudi Valvazor in Steinberg. Polšji lov, ki je bil za kranjskega tlačana nedvomno pomemben vir beljakovin, maščob in postranskega zaslužka (prodaja kožic), je ostal obdavčen vse do leta 1848 (Baš, 1984). Polhe so lovili na različne načine: s šibo ali dimom so jih izganjali iz dupel oz. “polšin” ali pa so jim nastavljali pasti. Tradicija lova na polhe je živa še dandanes. Domača obrt še vedno izdeluje tradicionalne pasti, ustanavljajo pa se tudi društva, katerih cilj je ohranjanje polharskega izročila. Vraža, da polhe pase hudič, je na Slovenskem znana že od 17. stoletja, v nekaterih območjih pa se je obdržala vse do let po drugi svetovni vojni (Baš, 1984).

Je največji predstavnik družine. Njegove oči so velike, obrobljene s črnim kolobarjem. Enakomerno košat rep je nekako sploščen. Hrbet je srebrno siv, s starostjo pa začno na njem nastajati rjavi odtenki. Trebuh je bel z rjavkastimi toni. Dlaka je kratka in zelo gosta. Rep je enako obarvan kot hrbet, vendar z manj izraženimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlejša. Odrasel polh lahko tehta do 250 g.

Življenje
Je ponočnjak in izvrsten plezalec, ki se na tleh ne počuti dobro. Dan prespi v kraškem podzemlju, drevesnem duplu ali ptičji valilnici. Prezimuje v zemlji (kraško podzemlje, rovi pod koreninami velikih dreves). Pri nas gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se aprila. Med spanjem (hibernacijo) izgubijo 35–50 % telesne teže. Hranijo se s plodovi in semeni, občasno tudi z glivami in živalsko hrano. Znano je, da glodajo lubje. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od obroda hrasta, bukve in gabra. Na račun želoda, žira in gabrovih oreškov si polhi naberejo zadostno količino podkožne tolšče. Hrane ne skladiščijo. Samice kotijo samo enkrat na leto, vendar je obdobje rojevanja razvlečeno čez vse poletje. V leglu je 2–7 mladih, ki se po vsej verjetnosti začno pariti šele v tretjem letu življenja. Polhova življenjska doba je do pet let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne. Plenijo ga kune, ki ga lahko zalezujejo tudi na prezimovališču, njegove največje sovražnice pa so verjetno sove. V prehrani velike uharice iz Slovenske Istre je polh zastopan kar s 36,4 % (Lipej, 1988), v prehrani lesne sove iz okolice Iga pa z 20,8 % (Kryštufek,1980). V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost (nataliteta) na eni strani in smrtnost med hibernacijo na drugi. Vendar pa je to samo eden od morebitnih vzrokov.

Življenjski prostor
Najraje ima listnate in mešane gozdove na zakraseli podlagi. Zelo pogost je lahko v apneniških Alpah, Dinarskem gorstvu, predalpskem in preddinarskem gričevju ter subsredozemski Sloveniji. Za dnevno mirovanje in zimsko spanje si najraje izbere manjše podzemne jame ali globoke skalne razpoke, ki vodijo v kraško podzemlje. Pogosto se zateka v človekova bivališča. Navadno so to stavbe ob robu gozda, vendar pride tudi na obrobje večjih mest.

Razširjenost v Sloveniji
Verjetno je splošno razširjen, vendar nimamo nobenih podatkov za nižavje vzhodno od Mure. Najnižje se pojavlja ob morski obali, v gorah pa verjetno živi do zgornjega roba bukovih gozdov.

Razširjenost
Evropa od Pirenejev do Volge. Na severu živi do Baltika, na jugu pa do Krete. Živi tudi na Kavkazu in severu Male Azije.

  • kako je lahko človek tako nizko bitje da lahko tako brezsrcno razkazuje nepotrebno ubijanje zivali, naj si te lovci delajo mast iz svojih sodčkastih trebuhov raje prasci hudicevi, sram vas je lahko da take zgodbe objavljate kot nek pozitiven dogodek medtem ko bi ga morali obsoditi in strogo prepovedati, najbolj da začnemo se zenske nazaj sezigat, taka tradicija sega se dlje v zgodovino… V takih primerih kot je pa tale mi je pa resnično zal da sem dolenc kr tale tradicija ni vredna da si reces clovek… sramota!!!

    • Zopet eno mestno čudo,ko meni srne mladice obirajo je za take čudake normalno,da ne govorimo o solati