FOTO: Posvet partnerjev v zdravstvenem sistemu z ministrom

FOTO: Posvet partnerjev v zdravstvenem sistemu z ministrom

-
0 62

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Območna enota (OE) Novo mesto in Območna enota (OE) Krško, je v ponedeljek, 26. novembra 2018 ob 8. uri, v Šmarjeških Toplicah, pripravila delovni posvet direktorjev javnih zdravstvenih zavodov in nosilcev individualnih koncesij v OE Novo mesto in OE Krško, z ministrom za zdravje gospodom Samom Fakinom. Posvetu so namenili pomenljiv naslov: Jutranje prebujanje z izzivi v zdravstvenem sistemu.

Direktorica ZZZS OE Novo mesto in OE Krško, doc. dr. Tatjana Mlakar, je v uvodu predstavila ključne kazalce delovanja zdravstvenega sistema v Sloveniji in v regijah Dolenjska, Bela Krajina in Posavje.

Izpostavila je težavno obdobje gospodarske krize 2008 – 2014, ki je vse izvajalce zdravstvenih storitev postavil v vlogo proaktivnega iskanja organizacijskih in vsebinskih rezerv, pri čemer so bili  izvajalci zdravstvenih storitev v naših dveh regijah izjemno učinkoviti. Gospodarski razcvet leta 2015, ki je že prinesel tudi finančne vzpodbude v zdravstveni sistem, pa so pokvarili zdravstveno politični posegi v letu 2017, ki dogovorjena povišanja plač v zdravstvenem sistemu niso pokrili z vnaprej zagotovljenimi viri financiranja. Nekoliko skrbi dejstvo, da se v letu 2018 že zaznava upočasnjevanje svetovne in nacionalne ekonomije, ki kaže znake nove recesije.

V nadaljevanju predstavljeni podatki, so vsem udeležencem v zdravstvenem sistem, ponudili vpogled v širšo sliko delovanja zdravstvenega sistema v Sloveniji, s poudarkom na matičnih regijah.

ZZZS je na osnovi dogovarjanja v letih od 2008 do 2018 v sistem vložil dodatnih 482 milijonov evrov, kar predstavlja indeks rasti 130. Skupaj Splošni dogovor za leto 2018 zdravstvenemu sistemu v Sloveniji namenja 2.107 milijonov evrov. Rast dodatno vloženih sredstev, vključujoč dodatne programe in rast cen, izkazuje na primarnem zdravstvenem nivoju indeks 130, na bolnišničnem nivoju pa indeks 129. Dodatno je sistem financiral tudi delo lekarn (indeks 128), domov starejših občanov (indeks 146).

Osnovno zdravstveno varstvo smo v Sloveniji okrepili z dodatnimi ambulantami družinske medicine, ki smo jim v zadnjih štirih letih dodali 43 pogodbenih timov (v OE Novo mesto skoraj pet in v OE Krško dve).V obeh regijah, smo s preskrbljenostjo z družinsko medicino na povprečju Slovenije. Hkrati družinske ambulante finančno in kadrovsko krepimo z dodatnimi referenčnimi ambulantami, ki jih imamo v Sloveniji že 899  (82 % pokritost), v OE Novo mesto pa 42 (86 % pokritost) in v OE Krško 27 (87 % pokritost). Dodatne referenčne ambulante naj bi s preventivno dejavnostjo razbremenile zdravnika družinske medicine, vendar ugotavljamo, da je frekvenca obravnav v teh ambulantah izjemno nizka, saj za Slovenijo kaže povprečno dve obravnavi na dan, za naši regiji pa minimalno več.

Analiza vsebine dela splošnih oz. družinskih ambulant, izračunano po obračunskih podatkih, ki jih posredujejo izvajalci teh storitev kaže, da ima za povprečni pregled (ne glede na vrsto in zahtevnost), zdravnik v naših regijah v povprečju 11,37 minute časa na posameznega pacienta, kar pa glede na velik delež kratkih (časovno in vsebinsko) obiskov, ki jih omenjene ambulante beležijo, pomeni, da je ta čas za ostale zahtevnejše preglede lahko tudi daljši. Opozarjamo, da gre za povprečne izračune, kar pomeni, da lahko posamezni pacient zdravniku odvzame več časa, posamezni pa manj časa.

Zdravstveni sistem je delo zdravnikov olajšal tudi z obnovljivimi recepti in naročilnicami, za e-naročanje pa izvajalci zdravstvenih storitev povedo, da še ne kaže učinkov optimizacije.

Področje fizioterapije je v Sloveniji izjemno dobro preskrbljeno, saj imamo trenutno 566 timov, v OE Novo mesto in OE Krško, ki sta obe nadpovprečno preskrbljeni s tovrstno dejavnostjo, pa 52 oz. 22 pogodbenih timov. V zadnjih štirih letih smo v sistem vključili 57 dodatnih pogodbenih timov fizioterapije, s ciljem zniževanja čakalnih vrst, kar pa se žal ni zgodilo. Ugotavljamo, da se domnevno dogajajo primeri neutemeljenih napotitev, oz. primeri, ko zavarovane osebe ne želijo obiskovati ostalih zdravstveno vzgojnih delavnic in je njihova lastna skrb za zdravje morda tudi nezadostna.

Tudi področje zobozdravstva je v obeh regijah preskrbljeno na povprečju Slovenije in se je v zadnjih štirih letih okrepilo z dodatnimi pogodbenimi timi.

Število in vrednost predpisanih zdravil narašča, zaskrbljujoča je polifarmakoterapija (terapija z več različnimi učinkovinami), ki jo želimo nadzorovati v smislu skrbi za zdravje zavarovanih oseb z ambulantami kliničnih farmacevtov, ki delujejo že v vseh zdravstvenih domovih Dolenjske, Bele Krajine in Posavja.

Financiranje nujno medicinske pomoči na primarnem zdravstvenem nivoju in urgentnih centrov na sekundarnem zdravstvenem nivoju je v Sloveniji v zadnjih štirih letih pridobilo (samo za dejavnost) več kot 25 milijonov dodatnih sredstev, v OE Novo mesto dva in pol in v OE Krško skoraj milijon dodatnih sredstev. Za omenjeno dejavnost tako izvajalci zdravstvenih storitev, kot tudi ZZZS ugotavlja, da se množično pojavlja težava neutemeljenih prihodov zavarovanih oseb v ambulante nujno medicinske pomoči, saj so te v bistvu namenjene samo za nujna, življenjsko ogrožujoča zdravstvena stanja. Nenujne obiske teh ambulant lahko izvajalci zdravstvenih storitev zavarovanim osebam zaračunajo.

Na bolnišničnem nivoju zdravstvenega varstva ugotavljamo, da se je število primerov v šestih letih zmanjšalo za več kot 57 tisoč (primerljivo tudi v OE Novo mesto), dolžina hospitalizacij se prav tako znižuje, žal pa vrednosti zdravljenja posameznih primerov naraščajo, kar ni vedno povezano z zahtevnostjo teh, zato tudi na tem področju ostaja izziv obvladovanja stroškov.

Prav tako na področju specialistične ambulanten dejavnosti v Sloveniji in tudi v naših dveh regijah nismo izkoristili vseh možnosti v obliki obravnav in finančnih sredstev, ki jih je zdravstveni sistem namenil tem dejavnostim.

V zadnjih štirih letih smo za skrajševanje čakalnih dob v Sloveniji namenili 88 milijonov evrov, žal vsa sredstva niso bila izkoriščena. Glede na to, da se klinična slika zavarovanih oseb v treh zadnjih letih ni poslabšala toliko, da bi utemeljevala neučinek dodatnega financiranja za skrajševanje čakalnih dob, iščemo razloge v neustrezno vodenih čakalnih seznamih in javno prikazanih podatkih o čakalnih dobah in tudi v (ne)kritičnosti napotovanja na preiskave, diagnostiko, posege.

Izpostavili smo težave pri obvladovanju zdravstvenega absentizma v Sloveniji in še posebej odstopajočega v OE Krško, kar mora postati ključni izziv za zdravnike in zdravstveno politiko, saj gre za težavo, ki vpliva na družbeno blaginjo.

Minister za zdravje je v komentarju predstavljenih podatkov izpostavil:

prioritetno želimo obvladati čakalne dobe,
cilj je, da javni zdravstveni zavodi poslujejo brez izgube,
poziva na uvajanje organizacijskih izboljšav v sistemu.
Tudi minister opozarja na težavo (ne)utemeljenosti napotovanja iz primarnega na sekundarni nivo zdravstvenega varstva, na slednjem pa na (ne)utemeljenost obračunavanja zahtevnejših primerov, saj dejansko  število težjih bolnikov ne narašča. Povprečna ležalna doba bolnikov je še vedno relativno nespremenjena in znaša 4,5 dni, medtem ko velja za težje bolnike ocena 8 do 9 dni povprečne ležalne dobe.

Minister navede dokazano statistiko, ki ugotavlja, da se povprečno le 10 % napotitev na sekundarno raven (vključno z diagnostiko), izkaže za utemeljene,  najboljši podatek za specialiste na sekundarnem nivoju pa je samo 30 % ugotovljenih utemeljenih napotitev, glede na število vseh napotovanj.

Napove možne spremembe na področju obvladovanja zdravstvenega absentizma, in sicer za staležnike nad letom dni. V tem smislu predvidevajo  spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE