FOTO: Prašičev električni pastir ne moti

FOTO: Prašičev električni pastir ne moti

-
0 1164

Čeprav letos ni nobenega govora o suši in v naravi vse uspeva, pa je očitno v gozdu za divje prašiče premalo dobrot, ali pa imajo rade priboljške.

Tako so se danes v vasici Štravberk nad Otočcem, na z električnim pastirjem ograjenem pašniku, znašli nepovabljeni gosti – divji prašiči s svojim podmladkom. V obori so bili konji, kjer je poskrbljeno za njihovo krmo, ki pa je očitno zadišala tudi divjim prašičem.

In še opis divjega prašiča (Lovska zveza Slovenije)

Zajetno telo nosijo kratke in močne noge. Prsti so še štirje, vsi s parklji. Prednji del telesa je posebno močan. Dolga klinasta glava se postopno zožuje v koničast rilec. Kratek rep se konča s čopom dlake. Oči so razmeroma majhne, uhlji pa kratki, široki in pokončni. Telo pokriva močna ščetinasta dlaka, ki je sivo rjava do temno rjava. Mladiči so svetlo rjavi s temnimi vzdolžnimi progami. Pri odraslih živalih so posamezne dlake tudi bele. Po sredini hrbta je dlaka daljša, na trebuhu pa gostejša in volnata. Zobni niz je bolj ali manj popoln, vsi zobje pa zrastejo v tretjem letu. Velike podočnike, ki se izvihajo navzven, poznamo pod imenom čekani, ki so pri samcih močnejši kot pri samicah. Kočniki imajo nizke krone in grbičave površine.

Življenje
Divji prašič je previdna in razumna žival. Aktiven je največ ponoči. Je vsejed, večino v prehrani pa sestavljajo podzemski deli rastlin in plodovi. V zemljo rije za nevretenčarji, rad pa se loti tudi mrhovine. Svinje in mlade živali se družijo v trope, ki v naših krajih štejejo 10–30 živali. Odrasli merjasci so samotarji. Tropu se približajo le v času parjenja (bukanja), to je od novembra do januarja. Svinja je breja 108–120 dni, skoti pa do 10 mladičev, od katerih jih preživi največ osem, to je, kolikor seskov ima svinja. V tem obdobju zapusti skupnost in iz rastlinskega materiala in podlanke zgradi gnezdo. Ob rojstvu živali že vidijo in so odlakane. Mati jih doji poldrugi do poltretji mesec. Svinje so spolno zrele v 8.–10. mesecu, merjasci pa nekoliko pozneje. Življenjska doba divjega prašiča je 8–10 let. Najpomembnejši naravni sovražnik je volk, ki jim je še posebno nevaren v visokem snegu. Iz naših krajev so znani primeri, ko jih je v visokem snegu lovil tudi medved.

Življenjski prostor
Pri nas poseljuje listnate in mešane gozdove, ustrezajo pa mu tudi obsežnejša močvirja. V gorah živi do gozdne meje.

(foto: Ivan P.)