FOTO: Trenutno smo nedosegljive, smo pri planšarjih

FOTO: Trenutno smo nedosegljive, smo pri planšarjih

-
0 303

Planšarska pravljica na Veliki planini (1.666).  Izpolnila se je želja delovne skupine KTPSDBK – preživeli smo čudovit dan na Veliki planini.

Družinski pohod članic kluba smo združili s prijatelji in se skupaj peš odpravili na triurno hojo od Kranjskega Raka preko Gojške na Malo in nato na Veliko planino. Sobotni dan je bil bogat z vremenom. Sprva nas je spremljala megla in nam sramežljivo skrivala in odkrivala vrhove Velike planine vse do Grintavca, vrha
Kamniško – Savinskih Alp. Potem pa se je nasmejalo sonce in spet mrzel veter, ki je s seboj nosil in odnašal meglene tančice. Tako se je vreme igralo z nami čez dopoldne, potem pa kot bi se odprlo nebo. Po temno modrem obzorju je toplo sonce poslalo mogočne bele gmote oblakov. Prečudovito! Planina je zasijala v posebno zeleni barvi, bajte in skodlaste strehe so se bleščale kot bi bile iz srebra, planina nam je pokazala svojo dušo.

Sicer pa planina ponuja veliko etnoloških in naravnih znamenitosti. Da bi jih še bolje spoznali smo obiskali ohranjeno pastirsko bajto, Preskarjev muzej. Želeli smo pokusiti kislo mleko in res, bili smo navdušeni nad slastno pripravljenimi ajdovimi žganci z ocvirki. Človek si zaželi da bi tu kar ostal, vsaj kak dan še. Mir in prvinskost življenja sredi narave, obudi željo po gibanju med hribčki in vrtačami, pa osamelimi
smrekami, cvetočimi travniki. Kamnita pot nas je vodila med prostranimi pašniki, na njih pa črede krav, ki z zvonci opozarjalo da so tu, in tu in tu…

Planina ima znamenito kapelico Marije Snežne in lepo križno znamenje iz lesa ter ograjeno z lesenim plotom. Grčat lesen smerokaz kaže na vse strani, mi pa izberemo pot do jame Vetrnice, Male in Velike, ter se po lesenih stopničkah spustimo vse do njunega globokega dna. Tam odkrijemo sneg in led, ki se tu zadrži čez poletje in je planšarjem nekoč pomagal preživeti. Pot nadaljujemo do Zelenega roba, kjer nas prijazno pozdravi pastir – maskota planine, oblečen v tradicionalno opravo s klobukom in ogrinjalom iz lipovega lubja. Tu srečamo mnogo turistov, ki so se pripeljali z gondolo, mi pa se pohvalimo s pohodniško večurno turo.

Lepo! Med potjo sta nama Kati in Dragica, klubski prijateljici iz ljubljanskega kluba in veliki poznavalki planin, pokazali zdravilne rožice: srčno moč, plahtico, materino dušico, gorski rododendrom, zaščiteno kranjsko lilijo in murke, ki ravno zdaj rožnato cvetijo. Vse to je del
pohodništva, ko doživimo planino v vsej njeni lepoti.

Ko enkrat doživiš to pravljico, si jo želiš ponovno doživeti in podeliti z nekom. Tako sem tudi jaz vesela, da nam je skupaj uspelo v večnost shraniti en tako lep spomin.
Napisala in foto: Vesna Gregorič, organizatorica