FOTO: Učenci pri sekvoji velikanki

FOTO: Učenci pri sekvoji velikanki

-
0 191

Pred natanko tednom dni je na podružnični in matični šoli Birčna vas oz. Šmihel potekal kulturni dan, ki so ga zaključili s prireditvijo v Šmihelu. Iz šole so nam poslali sporočilo:

Pouk je ta dan potekal nekoliko drugače, saj so učenci dopoldne preživeli doma, popoldne pa so imeli
pouk. Učenci Birčne vasi so se skupaj z učitelji peš odpravili do mogočne sekvoje na Ruperč vrhu, ki
velja za naravno znamenitost in so si jo učenci izbrali za spoznavanje kulturne dediščine domačega
kraja v okviru Tedna evropske kulturne dediščine. Marsikdo si je sekvojo od blizu ogledal prvič, njena
mogočnost pa nas je vse navdušila.

Na Ruperč vrhu sta se nam pridružila g. Pavec in g. Petric. G. Pavec je starejši gospod, ki o zgodovini
ruprške sekvoje ve veliko in se je z veseljem odzval na naše povabilo ter učencem povedal nekaj besed o sekvoji in Ruperč vrhu.

Gospod je povedal mnogo zanimivosti, nekaj njegovih besed pa smo strnili takole:  Leta 1833 so iz Amerike prinesli prvo seme sekvoje gigantea. Seme izvira iz področja Kalifornije, natančneje Sierra Nevade. Tam imajo sekvoje drugačne pogoje za rast, saj rastejo na 1400–2400 m n.v. Sekvoje so mogočna drevesa, ki segajo okoli 110 m v višino, premer njihovih debel pa je tudi do 10  m. Sekvoje se razmnožujejo s semeni, ki jih naredijo v storžih.

V preteklosti so graščaki želeli utrditi svoj ugled z eksotičnimi drevesi, ki so jih sadili v bližini svojih
graščin. Tudi na Ruperč vrhu je graščak dal posaditi lipov drevored ter dve sekvoji in ostala zanimiva
drevesa, ki tu še danes stojijo. Sekvoji sta najbolj pritegnili pozornost obiskovalcev, saj sta obe dosegli
zavidljivo višino, ki pa seveda ni primerljiva z najmogočnejšimi sekvojami na našem planetu. Ko je bil
med drugo svetovno vojno ruperški grad požgan, sta sekvoji ostali nedotaknjeni in ljudje so se zanju
čedalje bolj zanimali. Prostor nekdanje graščine je bil dolgo časa namenjen proslavam. Organizatorji
so v vrh sekvoje zabijali drogove, ki so zadali nepopravljive rane eni izmed sekvoj, ki je začela pešati.
Poleg tega pa je vanju udarila tudi strela. Večja sekvoja si je opomogla, manjša pa se je pričela sušiti,
predvsem v vrhu. Skušali so jo rešiti tako, da so odrezali vrh. Žal je drevo še naprej propadalo in leta
2000 so jo bili primorani posekati. Ostala je še ena sekvoja, ki je visoka 60–70 m in stara preko 100 let.
Najbrž je edina na Dolenjskem, zato je še toliko bolj dragocena in pomembna. Krajani okolico sekvoje
redno čistijo in skrbijo za to, da prostor ostaja privlačen.

Učenci so gospoda poslušali z zanimanjem in mu postavili tudi nekaj vprašanj. Po gospodovi
predstavitvi sekvoje pa so skušali objeti deblo sekvoje. Bili so presenečeni, koliko učencev je
potrebnih, da lahko objamemo deblo. Šele takrat so res dojeli, kako mogočno je to drevo. Učenci so
nato sekvojo skicirali ter ugotovili, da ima zelo zanimivo obliko, saj se veje najprej spuščajo precej
navzdol, konice pa se vihajo navzgor. Tudi vrh ima zelo zanimivo obliko.

Žal je od ruprške graščine ostalo le nekaj razvalin, ki žalostno pričajo o tem, kako je nekoč mogočna
graščina podlegla grozotam 2. svetovne vojne. Prostor, na katerem je grad nekoč stal je zelo lep in
miren, odpira pa prečudovit razgled na Trško goro in okolico naše krajevne skupnosti. Učenci so dejali,
da je škoda, da gradu niso uspeli obnoviti, saj bi bil to res lep kraj za turizem. Ugotovili smo, da je
narava mogočnejša od človeka, saj ustvarja organizme, ki so mogočni, dočakajo dolgo starost in so
naše neme priče zgodovine.

Žal pa človek naravo s svojimi dejanji spreminja in ji škoduje. Vsekakor bi morali biti na našo naravno dediščino ponosni in bi morali zanjo še naprej skrbeti, da bi tudi zanamci lahko uživali v lepotah, ki jih naš planet ponuja. Z učenci se bomo na ta kraj zagotovo pogosteje vračali in morda tu preživeli kako uro pouka v naravi.

Dan se je nadaljeval v šoli, kjer so učenci likovno ustvarjali na temo sekvoje. Bili so še polni svežih
vtisov, zato jim delo ni bilo težko. Skupaj smo se nato odpravili v Šmihel, kjer smo na prireditvi
počastili naše najuspešnejše učence in jim podelili priznanja. Tudi iz podružnice je bilo kar nekaj
veselih nagrajencev, ki so šolo uspešno zastopali na tekmovanjih iz znanja in raznih likovnih in
literarnih natečajih. Prav tako so se učenci predstavili z zelo zanimivo glasbeno točko. Zaigrali so
namreč na glasbene cevi in papirnate lončke. Čeprav se sliši nenavadno, so tudi lončki lahko zelo
zanimiv inštrument, kar so naši učenci dokazali.

Vsem dobitnikom priznanj in nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo veliko znanja še naprej.
Ruperški sekvoji pa želimo še mnogo zdravih let v našem kraju in naj nas še naprej navdušuje s svojo
mogočnostjo.

Učiteljice podružnice