FOTO: Večkrat slišana kot videna – kukavica

FOTO: Večkrat slišana kot videna – kukavica

-
6 547

Ku-ku iz gozda odmeva…… ku-ku pomlad je že tu. In če smo jo lani slišal bolj poredko, pa je letos kukavico dobro slišati in tudi s svojim značilnim podtikanjem jajc v druga gnezda je že začela. Dušan iz Hrušice nam je poslal gnezdo siničk, v katerem pa krušnim staršem (siničkam) odrašča nekajkrat večja kukavica.

Sicer pa je kukavica med najbolj priljubljenimi pticami pri nas, pa tudi drugod po Evropi. Ljudje so se že od nekdaj veselili teh glasnikov pomladi in še danes marsikje vestno spremljajo njihov prihod iz daljne Afrike.

A čeprav je kukanje res lahko prepoznavno in med ljudmi zelo dobro znano, kukavico samo vidimo bolj redko. Največkrat se jo opazi le bežno v letu, ko z dolgimi koničastimi perutmi, dolgim repom in majhno glavo spominja na skobca ali katero drugo manjšo ujedo. Ko sedi, izgleda veliko bolj nerodna in daje vtis, da ima težave z zlaganjem peruti, katere ima pogosto povešene ob telesu. Hrani se z žuželkami in znano je, da se loti tudi najbolj velikih in kosmatih gosenic, ki se jih druge ptice izogibajo. Prav zaradi tega verjetno lažje sprejmemo njeno posebnost, da ne vzgaja svojega zaroda, ampak da svoja jajca podtika v tuja gnezda.

Pri nas živi le navadna kukavica (Cuculus canorus), čeprav se na obali včasih pojavi tudi čopasta kukavica (Clamator glandarius). Že Aristotel je napisal, da je kukavica gnezditveni zajedavec in da kukavičji mladič odstrani iz gnezda gostiteljeva jajca in mladičke, a je to vedenje potonilo v pozabo in življenje kukavic so začeli ponovno raziskovati šele v 18. stoletju. Od takrat je bilo narejenih že veliko raziskav in marsikateri mit je bil v tem času ovržen, vse skrivnosti pa še vedno niso odkrite.

FOTO: Večkrat slišana kot videna - kukavica
(foto: Dušan/DNS – kukavica)

Danes vemo, da kukavica izleže v sezoni tudi do 20 jajc, ki jih podtakne v gnezda različnih manjših vrst ptic. Kukavičja jajca so našli pri 125 vrstah ptic, od katerih jih je 20 bolj pogosto na udaru. Med najpogostejšimi gostitelji so sive pevke, cipe in različne trstnice, kukavičja jajca pa so našli tudi v gnezdih kosov, taščic, kmečkih lastovk… Nekoč so zmotno mislili, da kukavica izleže jajce na tleh in ga prinese v kljunu v gostiteljevo gnezdo. V resnici kukavica lahko obdrži v telesu jajce en cel dan in v tem času najde primerno gnezdo zanj. To ni tako enostavno, saj mora najti gnezdo, v katero je gostiteljska samica že začela odlagati jajca, ne sme pa še začeti z valjenjem. Kukavica s primerne razdalje opazuje gnezdo in običajno popoldne, ko gostitelja gnezdo zapustita, vanj izleže svoje jajce. Iz gnezda odstrani eno od gostiteljevih jajc in ga poje ali v kljunu odnese proč. Ves manever opravi v približno 10 sekundah, saj je gostitelja ne smeta videti na gnezdu.

Če gostitelja spoznata prevaro, poskušata prepoznati kukavičje jajce in ga vreči iz gnezda, lahko pa celo uničita ves zarod in začneta znova. Bolj kot je kukavičje jajce podobno gostiteljevim, večja je verjetnost, da ga gostitelja ne bosta prepoznala. Ker pa kukavice podtikajo jajca različnim vrstam ptic, morajo biti tudi njihova jajca zelo različna. Vsaka kukavica podtika jajca le v gnezda, ki so v podobnem okolju, kot se je sama izlegla in običajno isti vrsti gostitelja. Velikost in barva jajc se pri kukavicah deduje le po materini liniji in tako so se skozi tisočletja izoblikovale različne rase. Ker pa se kukavičji samčki parijo z vsemi rasami samičk, to omogoča pretok večine ostalih genov in te rase ne bodo nikoli postale samostojne vrste. Seveda pa evolucija ne deluje samo na kukavičja jajca, ampak tudi na jajca gostiteljev. To pomeni, da se ne spreminjajo samo kukavičja jajca, ki postajajo iz generacije v generacijo vedno bolj podobna gostiteljskim, ampak se spreminjajo tudi jajca gostiteljev. Ptičje vrste, katerih kukavice ne zajedajo, imajo veliko bolj raznolika jajca v leglu, kot pa vrste, katerim kukavice svoja jajca pogosto podtikajo.

Bolj kot so si jajca znotraj enega legla podobna, lažje bosta gostitelja med njimi odkrila kukavičje jajce in ga vrgla iz gnezda. Kukavica se nikoli več ne vrne pogledati, kaj se dogaja z njenim jajcem in če ga gostitelja nista prepoznala, se bo po približno dveh tednih iz njega izlegel mladič. Že po 10 urah je tako močan, da začne iz gnezda riniti vse, česar se dotakne. S hrbtom in perutmi se upre ob gostiteljevo jajce ali mladička in ga toliko časa poriva proti robu gnezda, dokler ga ne izrine. Čeprav se nam to zdi kruto, mladič nima druge izbire. Raziskave so pokazale, da je smrtnost kukavičjih mladičev v globokih gnezdih, iz katerih ne morejo izriniti sorojencev, večja, saj krušna starša ne moreta prinesti dovolj hrane za vse. Gostitelji so sicer zelo občutljivi na podtaknjena jajca, popolnoma drugačnega mladička pa ne jemljejo kot tujega in ga skrbno hranijo. Ker so manjši od kukavice, se morajo pošteno potruditi, da nahranijo večno lačnega mladička. Ta jih dodatno vzpodbuja z zvoki, ki posnemajo oglašanje celega legla lačnih ust. V dveh tednih je kukavičji mladič že večji od svojih krušnih staršev in prav presenetljivo ga je videti v gnezdu trikrat manjšega kraljička ali stržka. Po treh tednih končno odraste in zapusti gnezdo. Svojih pravih staršev nikoli ne sreča, saj se ti običajno že julija odpravijo proti Afriki. Mladič si še nekaj tednov nabira moči in se šele proti koncu poletja odpravi na dolgo pot čez morje.

(VIR: Rdeči apolon – zavod za raziskovanje, ohranjanje in interpretacijo dediščine)