FURS prepočasen pri izvršbah

FURS prepočasen pri izvršbah

-
0 245

Računsko sodišče opozarja Furs, da prepočasi začenja davčne izvršbe pravih oseb ter da prepočasno stopnjuje pritisk. V poročilu je največkrat naveden Davčni urad Ljubljana, pa tudi Koper, Celje, Kranj. V poročilu je v enem primeru omenjen tudi DU Novo mesto (str. 142).

Med drugim je Računsko sodišče v poročilu, ki je objavljeno na 182 straneh, podalo tudi mnenje:

Pri pregledu 28 primerov davčnih zavezancev, zoper katere je Davčna uprava Republike Slovenije v
letu 2013 izvajala postopek izvršbe oziroma jim v letu 2013 davčni dolg odpisala, smo ugotovili, da davčni
uradi v vseh pregledanih primerih z davčno izvršbo niso pričeli pravočasno. Davčni uradi so davčno
izvršbo v povprečju pričeli 201 dan od zapadlosti davčnega dolga, pri devetih davčnih zavezancih
(32 odstotkov pregledanih primerov) pa so postopek izvršbe pričeli kasneje, to je po obdobju, daljšem od
povprečnega. Davčni uradi so sklepe o davčni izvršbi na premičnine izdajali zelo pozno, in sicer pri
pregledanih primerih v povprečju kar 339 dni po pričetku izvršbe, kar kaže na to, da davčni uradi pri davčni
izvršbi niso bili tako uspešni, kot bi bili, če bi postopek davčne izvršbe stopnjevali hitreje. Pritisk na davčne
dolžnike oziroma njihove aktivne družbenike se je stopnjeval prepočasi…

Ocenjujemo, da Davčna uprava Republike Slovenije ni bila uspešna pri obvladovanju tveganj, saj tveganj
ni zaznavala v zadostni meri. Davčna uprava Republike Slovenije je imela vzpostavljen register tveganj po
posameznih procesih oziroma sistemih v Davčni upravi Republike Slovenije, kot to določa Strategija in
postopki obvladovanja tveganj Davčne uprave Republike Slovenije, vendar register ni vključeval vseh
tveganj, ki se pojavljajo pri izvršbi, kar pomeni, da Davčna uprava Republike Slovenije na tem področju ni
upoštevala popolnosti opredelitve in obvladovanja tveganj.

PRIPOROČILA
Finančni upravi Republike Slovenije priporočamo, naj:
• zagotovi čim hitrejši dostop do zunanjih virov podatkov, ki jih potrebuje za čim hitrejšo izterjavo
davčnega dolga; prouči naj možnost zagotovitve neposrednega dostopa do tistih zunanjih virov
podatkov, kjer prenos podatkov v informacijsko podprt sistem izvršbe še vedno poteka ročno;
• Ministrstvu za finance ponovno predlaga, da zagotovi sistem poročanja, ki bo omogočal preverjanje
morebitnega davčnega dolga izvajalcev in dobaviteljev, še preden bodo ti iz proračuna prejeli plačilo
za opravljeno delo;
• Ministrstvu za finance predlaga, naj prouči možnosti za spremembo oziroma dopolnitev zakonodaje,
ki ureja področje finančnega poslovanja, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja v
zvezi s preprečitvijo zlorab, ki izhajajo iz navideznega poslovanja družb;
• zagotovi sprotno spremljanje pripojitev oziroma prevzemov družb ter sprememb družbenikov in
njihovih odgovornih oseb – zlasti tistih, pri katerih postanejo družbeniki ali odgovorne osebe tuji
državljani;
• Vladi Republike Slovenije predlaga, naj prouči možnosti za dopolnitev Zakona o finančni službi, na
podlagi katere se davčnim izterjevalcem dodeli pooblastilo za začasno prepoved opravljanja dejavnosti
davčnega zavezanca.

Celotno revizijo Računskega sodišča lahko preberete TUKAJ.