Kaj imata skupnega krompir in morje?

Kaj imata skupnega krompir in morje?

-
8 1863

Počitnice so in nekaterih jih preživljate daleč stran od doma, drugi pa ste zelo blizu doma oz. kar doma. In v teh dneh so se pri nas začele tudi krompirjeve počitnice. To seveda ne pomeni, da ste prosti, pač pa ste s prijetno družbo zbrani na njivi in pripravljeni za pobiranje krompirja, ki je že dozorel.

In če morda niste vedeli ima krompir tudi nekaj skupnega z morjem, obalo. Namreč ena izmed zgodnjih sort krompirja, ki jo pridelujemo tudi v Sloveniji, se imenuje riviera. Slednje pomeni morska obala s kopališči. 🙂

Tako da je pobiranje krompirja lahko tudi prijetno počitniško opravilo. Razlika med morjem in njivo je, da se lahko v morju osvežite, na njivi pa ob soparnem vremenu preznojite. Torej, na obeh lokacijah smo lahko mokri. 😉

Vsekakor želimo vsem, ki ste na morskih počitnicah veliko lepega. Tisti, ki pa ste v teh dneh doma oz. na njivi, pa veliko debelega in zdravega krompirja. 😉

In še nekaj zgodovine o krompirju:

Izvira z območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.

V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Eden prvih naj bi ga za prehrano uporabil sir Francis Drake, in sicer na slavnostni večerji 4. aprila 1581 na jadrnici, potem ko so uplenili špansko ladjo – vendar ni jasno, ali je šlo morda za navadni ali sladki krompir.

Krompir so prinesli v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na Slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja.