Lani skoraj 63% s podpovprečno plačo

Lani skoraj 63% s podpovprečno plačo

-
0 214

V Sloveniji je imelo lani 62,7 odstotka zaposlenih povprečno mesečno neto plačo nižjo od splošnega slovenskega povprečja, ki je sicer znašalo 1.092 evrov, so sporočili s statističnega urada Surs.  

V zasebnem sektorju je bilo v letu 2016 zaposlenih bistveno več oseb (64,4%) kot v javnem sektorju (35,6 %), vendar je bil delež takih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, v javnem sektorju precej višji. Vzrok za te razlike je izobrazbena struktura zaposlenih.

Povprečna mesečna neto plača (preračunana iz letne neto plače) je po začasnih podatkih strukturne statistike plač v 2016 znašala 1.092 EUR.

Od vseh zaposlenih oseb, zajetih v to raziskovanje, jih je bilo 5,2 % zaposlenih pri fizičnih osebah. Povprečna mesečna neto plača velike večine teh oseb, 92,3 %, je bila nižja od povprečja v Sloveniji, tj. nižja od 1.092 EUR. Preostalih 94,8 % zaposlenih, zajetih v to raziskovanje, so bili zaposleni pri pravnih osebah; med temi je bil odstotek takih, ki so imeli povprečno mesečno neto plačo nižjo od slovenskega povprečja, sicer precej nižji od odstotka prej omenjenih, a še vedno visok, 61,1 %. Med vsemi zaposlenimi v Sloveniji je v 2016 tako imelo povprečno mesečno neto plačo nižjo od slovenskega povprečja 62,7 % zaposlenih.

Povprečna mesečna neto plača polovice zaposlenih pri fizičnih osebah je v 2016 znašala manj od 666 EUR; toliko je namreč znašala mediana neto plače. Mediana neto plače zaposlenih pri pravnih osebah pa je bila za 44,9 % višja;  znašala je 965 EUR.

Število zaposlenih v zasebnem sektorju bistveno višje kot v javnem sektorju, vendar delež takih z mesečno neto plačo, višjo od povprečja v Sloveniji, v drugem precej višji

Čeprav je bilo v zasebnem sektorju zaposlenih bistveno več oseb (64,4 %) kot v javnem sektorju (35,6 %), je bil delež takih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, v javnem sektorju precej višji. V javnem sektorju je bilo namreč 58,9 % takih moških in 50,8 % takih žensk, medtem ko je bilo v zasebnem sektorju takih moških 30,1 % in takih žensk 24,6 %. Vzrok za te razlike je izobrazbena struktura zaposlenih. Ta je namreč v povprečju v javnem sektorju višja kot v zasebnem.

V javnem sektorju je imelo najvišje mesečne neto plače (1.709 EUR ali več) 18,1 % moških in 10,4 % žensk, v zasebnem sektorju je bil delež takih zaposlenih precej manjši (8,7 % moških in 7,2 % žensk). Če pogledamo javni sektor nekoliko podrobneje, opazimo, da je bilo takih z najvišjimi mesečnimi neto plačami v sektorju država med ženskami 10,2 %, med moškimi pa 19,2 %, v javnih družbah pa med ženskami 11,2 %, med moškimi pa 16,8 %. V javnem sektorju je bilo takih z najnižjimi mesečnimi neto plačami (610 EUR ali manj) med moškimi 1,8 %, med ženskami pa 6,8 %; v zasebnem je bilo takih precej več: med moškimi 10,8 %, med ženskami 16,4 %.

Delež zaposlenih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, najnižji v gostinstvu, najvišji pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

Deleži zaposlenih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, so bili najvišji v naslednjih dejavnostih: oskrba z električno energijo, plinom in paro (med moškimi 81,0 %, med ženskami 71,2 %), finančne in zavarovalniške dejavnosti (med moškimi 75,9 %, med ženskami 62,0 %), rudarstvo (med moškimi 70,8 %, med ženskami 56,6 %) in informacijske in komunikacijske dejavnosti (med moškimi 67,2 %, med ženskami 58,8 %). Na drugi strani so z najnižjimi deleži zaposlenih moških z mesečno neto plačo, višjo od povprečja v Sloveniji, izstopale naslednje dejavnosti: gostinstvo (med tam zaposlenimi moškimi je bilo takih 13,1 %), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (14,1 %),  gradbeništvo (16,1 %) in kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (17,2 %). Z najnižjimi deleži zaposlenih žensk s plačo, višjo od slovenskega povprečja, pa so izstopale naslednje dejavnosti: gostinstvo (9,8 %), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (11,1 %) in kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (14,5 %).

V notranjsko-kraški statistični regiji delovnega mesta najmanj takih z mesečno neto plačo, višjo od povprečja v Sloveniji

V osrednjeslovenski statistični regiji (glede na delovno mesto) je bilo po začasnih podatkih strukturne statistike plač v 2016 zaposlenih 34,5 % vseh v Sloveniji zaposlenih moških in 35,5 % vseh v Sloveniji zaposlenih žensk. V tej regiji je imelo tudi največ zaposlenih mesečno neto plačo višjo od povprečja v Sloveniji (45,4 % moških in 44,9 % žensk). Sledila je gorenjska statistična regija (38,0 % moških in 33,6 % žensk), tej pa obalno-kraška statistična regija (37,0 % moških in 37,6 % žensk). Najmanj takih z mesečno neto plačo, višjo od povprečja v Sloveniji, je bilo v notranjsko-kraški statistični regiji (26,1 % moških in 27,9 % žensk). Sledili sta pomurska (27,0 % moških in 29,4 % žensk) in zasavska statistična regija (27,1 % moških in 30,9 % žensk). V vseh treh nazadnje omenjenih statističnih regijah, v katerih je bilo najmanj takih zaposlenih z mesečno neto plačo, višjo od slovenskega povprečja, je bil delež žensk s tako plačo višji od deleža moških.