Leto dni od vremenske katastrofe v Beli krajini

Leto dni od vremenske katastrofe v Beli krajini

-
0 565

Mineva natanko leto dni, ko se je nad Črnomljem in delom Semiča razbesnelo silovito neurje z veliko točo kot jo ne pomnijo. Vremenska ujma je povzročila pravo razdejanje, povzročila je ogromno materialno škodo. Uničene so bile strehe hiš, vozila, Toča je sklestila ves pridelek na vrtovih, sadovnjakih in vinogradih. Takrat so, tako kot vedno, spet veliko srce pokazali gasilci iz vse Slovenije, ki so takoj priskočili na pomoč. Leto po katastrofi pa spet prepočasi meljejo oz. delujejo administrativni, lokalni in državni mlini.

Del te znane slovenske počasne odzivnosti povzemamo s strani Radia Odeon:

Kot pest velika toča je skoraj 20 minut tolkla po domovih, tovarnah, šolah in vrtcih, avtomobilih, njivah. »Stal sem v dnevni sobi, ko so mimo okna leteli deli strešnikov. Voda je na enem mestu pritekla v stanovanje, dvignilo je parket. Pa vendar smo imeli še srečo v primerjavi z mnogimi drugimi,« pripoveduje Ladislav Glazer iz naselja Svibnik, kjer je bilo najhuje. Glazerjevi so morali zamenjati vso kritino, staro komaj nekaj let. Škodo jim je delno povrnila zavarovalnica, a je bilo ob tem še ogromno drugih stroškov.

Občina in civilna zaščita sta občane nekaj dni po ujmi pozvali, naj prijavijo škodo. Občina je nato podatke posredovala na pristojna ministrstva, saj naj bi del sredstev za odpravo posledic ljudje dobili od države. A ker po skoraj enem letu z vlade ni bilo nobenih znakov, da se kaj premika, so se ljudje začeli obračati na občino. Ta je prejšnji mesec pristojna ministrstva zaprosila za informacije, toda odgovori kažejo, da zadeva ni tako preprosta. Ministrstvo za okolje in prostor je občini poslalo precej zapletene »napotke in pogoje za pridobitev sredstev državnega proračuna za delno sofinanciranje obnove stanovanj in stanovanjskih stavb«.

Država namenja 600.000 evrov za obnovo stanovanj

»Do konca junija naj bi ministrstvo ljudi pozvalo, naj dopolnijo svoje vloge oziroma predložijo potrebno dokumentacijo in račune, s katerimi bodo dokazovali, da so sanacijo opravili. Občina dejansko s tem nima nič, mi smo le zbirali prijave in jih posredovali na ministrstvo,« pravi črnomaljski župan Andrej Kavšek. Postopek tako zdaj vodita za občane oziroma stanovanjske stavbe okoljsko ministrstvo, za pravne osebe pa ministrstvo za gospodarstvo.

Toda, kot pojasnjujejo na ministrstvu, je v postopek zajetih »le« 470 stanovanjskih stavb, kjer ocena škode znaša več kot 50 odstotkov povprečne višine vseh potrjenih škod oziroma 1500 evrov. Do delne povrnitve škode s strani države prav tako niso upravičeni tisti, ki jim škodo krije zavarovalnica. S programom odprave posledic neposredne škode je za obnovo stanovanj in stanovanjskih stavb predvidenih 600.000 evrov, še pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.

V celi Sloveniji je po podatkih gospodarskega ministrstva škodo prijavilo 36 podjetnikov, od tega na območju Črnomlja 13. Med njimi je tudi podjetje Paklog v Kanižarici. Toča je uničila večji del strehe. Na srečo jim proizvodni proces omogoča, da so stroje umaknili v tisti del proizvodne hale, kjer streha ni puščala. »Večino stroškov glede strehe je krila zavarovalnica, posredno škodo, to je izpad proizvodnje, pa smo prijavili na občino. To škodo smo ocenili na 5000 evrov, toda natančno izračunati, kolikšen je izpad proizvodnje, je nemogoče,« pravi solastnik in prokurist podjetja Branko Butala. »Niti ne pričakujem, da bomo kaj dobili od države. Se mi pa po drugi strani zdi nesmiselno izgubljati čas z dodatnim dokazovanjem in zbiranjem dokumentacije, da mi bo potem nekdo rekel, češ to in to ti še vedno manjka. Vse skupaj je preveč zapleteno,« pravi.

Čakali na obnovo, dočakali točo

Tudi osnovna šola Loka bo posledice lanske ujme čutila še vsaj nekaj let. Toča je močno poškodovala streho na starem delu šole iz leta 1967, ki je bil predviden za rušenje. Šest učilnic je povsem neprimernih za pouk, voda je tekla celo po električni napeljavi. En oddelek petega razreda se je tako moral preseliti v novejši del šole, dva oddelka gostujeta v sosednji Srednji šoli Črnomelj, 51 učencev 4. razreda pa vsak dan z avtobusi vozijo v podružnično šolo v 12 kilometrov oddaljene Adlešiče.

»Decembra 2016 smo na ministrstvu predstavili nujnost novogradnje. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno marca lani in pohlevno smo čakali razpis, a potem smo dobili točo,« pravi ravnateljica Damjana Vraničar. Poškodovano streho so pokrili s folijo, da škoda ne bi bila še večja. Po Kavškovih besedah je občina naročila recenzijo projekta, ki naj bi jo dobili v kratkem in bo osnova za nadaljnje odločanje glede sofinanciranja iz državnega proračuna. A ker je potrebna še cela vrsta uradnih postopkov, se gradnja vsaj še kakšno leto ne bo začela.