Odgovor evroposlanca Bogoviča na »Smetarsko farso JV Slovenije«

Odgovor evroposlanca Bogoviča na »Smetarsko farso JV Slovenije«

-
0 233

Odgovor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na javni poziv g. Francija Koncilija županom in občinskim svetnikom v zvezi s »Smetarsko farso Jugovzhodne Slovenije«

Spoštovani gospod Franci Koncilija, prvi župan Mestne občine Novo mesto, osebno vas cenim. Pa vendar, v javnem pozivu županu MO NM mag. Gregorju Macedoniju in občinskim svetnikom ste povsem napačno pisali o moji vlogi v projektu Cerod. Navedena je cela vrsta napačnih trditev, poziv je zelo zavajajoč, zato se čutim dolžnega, da pojasnim nekatera dejstva o projektu Cerod in o moji vlogi v tem projektu.

Dovolim si trditi, da je od vseh novomeških županov v javnem pozivu napadeni sedanji župan mag. Gregor Macedoni najmanj odgovoren za napake novomeške politike na tem področju, res pa je, da je postal župan takrat, ko je bil projekt že povsem zavožen, in se sedaj lahko ukvarja samo še s posledicami napak in nesposobnosti njegovih predhodnikov in vodstev Ceroda.

Dovolite, da navedem nesporna dejstva, s katerimi pojasnjujem tudi mojo vlogo kot župana Občine Krško, druge največje občine v projektu Cerod, v letih med 1999 in 2011, in mojo vlogo kot resornega ministra za kmetijstvo in okolje v letu 2012:

Ko sem leta 1998 postal župan Občine Krško, sem od samega začetka podpiral projekt Cerod in pomagal miriti strasti med MO NM in občinami, ki so nastale na območju nekdanje novomeške občine, tako da smo sploh lahko dosegli dogovor in konec leta 2002 podpisali medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju Ceroda.

Občina Krško je v celoti izpolnila vse obveznosti prve faze Ceroda, se pravi glede ureditve odlagališča in izgradnje čistilne naprave. Prva faza je bila vzorno izvedena in zaključena v letu 2006.

Občina Krško je v duhu partnerstva z MO NM in krajani Brusnic podprla izgradnjo komunalne infrastrukture v Brusnicah v višini 8,2 milijona evrov, in sicer kot odškodnino za degradacijo prostora.

Zaradi neoperativnosti MO NM kot nosilke investicije in vodstva Ceroda je nastala velika zamuda pri pripravi projektne in investicijske dokumentacije za izgradnjo mehansko biološke obdelave odpadkov (MBO), sporne druge faze Ceroda, ki se ni nikoli realizirala. Sprejetih je bilo več aneksov, ki so izvedbo Ceroda 2 premikali za več let – aneks 2: izvedba  v letih 2009-2012, aneks 4: izvedba v letih 2012-2015. Vrednost projekta je narasla iz začetnih 24,3 milijonov na 32,5 milijonov evrov.

V letu 2008 se je spremenila evropska in slovenska zakonodaja na področju ravnanja z odpadki. Nova zakonodaja je zahtevala bistveno večje ločeno zbiranje odpadkov in več recikliranja odpadkov. Logična posledica nove zakonodaje je bilo bistveno znižanje količine mešanih komunalnih odpadkov, ki se obdelujejo v centrih za obdelavo odpadkov, in manjše količine odpadkov za odlaganje. Na Občini Krško smo želeli vpogled v projektno-investicijsko dokumentacijo, saj smo želeli preveriti, ali projekt upošteva spremenjeno zakonodajo in posledično bistveno nižje količine mešanih komunalnih odpadkov, kot tudi veliko manjše količine odpadkov na odlagališču. MO NM in vodstvo javnega podjetja Cerod Občini Krško, kot soustanoviteljici javnega podjetja in drugi največji lastnici, nista hotela predati dokumentacije, zato smo se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in po njeni odločbi dokumentacijo vendarle pridobili v vpogled.

Po pregledu dokumentacije smo ugotovili, da je projekt nekajkrat predimenzioniran, tehnološko zastarel in v nasprotju s spremembami evropske in slovenske zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Projekt je namreč še vedno predvideval obdelavo 55.000 ton odpadkov letno. V tistem času je bilo znano, da bo v prihodnje količina mešano zbranih odpadkov na območju JV Slovenije manj kot 20.000 ton letno. Investicijska vrednost projekta Cerod 2 je bila predvidena na okoli 40 milijonov evrov, od katerih se je računalo na več kot 30 milijonov evropskih kohezijskih sredstev. Ker je poleg stroškov dela, ki so mimogrede v Cerodu ves čas občutno previsoki, amortizacija vključena v ceno ravnanja z odpadki, sem takemu megalomanskemu projektu, ki bi ga 30 let plačevali občani Jugovzhodne Slovenije prek visokih položnic za zbiranje odpadkov, ves čas odločno nasprotoval.

MO NM si je pod vodstvom prejšnjega župana na vsak način želela izpeljati investicijo, zato je takratni župan MO NM 27. 9. 2013 podpisal izvajalsko pogodbo z grškim podjetjem Holector in partnerjem v konzorciju, podjetjem RIKO Ribnica. Pogodba je bila podpisana brez vednosti občin, torej soustanoviteljic Ceroda. Izvajalci niso uspeli pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), tako pa v začetku leta 2015 ni bilo gradbenega dovoljenja, finančna perspektiva 2007-2013 pa se je iztekala, saj bi morala biti dela na objektu končana v letu 2015. Sedanjemu županu g. mag Gregorju Macedoniju ni ostalo nič drugega, kot da zahteva zaustavitev del in prekinitev pogodbe. Sedaj podjetje Holector toži MO NM zaradi izpada prihodka zaradi neizvedbe podpisane pogodbe. MO NM menda toži posavske občine zaradi nedobave odpadkov na odlagališče, ki jih te nimajo, saj občani pridno sortirajo odpadke, ki se dodatno obdelajo v sodobnem centru za odpadke v Vrbini. Ne poznam podrobnosti, saj že sedem let nisem več na Občini Krško, očitno pa je ta nasprotna tožba štirih posavskih občin in Občine Šentjernej odgovor na absurdno in nesmiselno novomeško tožbo.

Glede moje vloge kot ministra, pristojnega za okolje, imam povsem mirno vest. Ker je bilo povsem jasno, da je zaradi nove zakonodaje projekt Cerod 2 bistveno prevelik, sem zaradi neodzivnosti novomeške občine sam pozval vse občine ustanoviteljice Ceroda na sestanek na ministrstvo. Na sestanku na ministrstvu smo, podobno kot moji predhodniki leta 2009, postavili zelo jasno zahtevo, da je treba zbirno območje za sprejem odpadkov bistveno povečati, saj je v nasprotnem primeru projekt predimenzioniran in predrag, tako v času investicije, kot bi predvsem tudi bistveno povečal zneske na položnicah. V tistem času bi bilo možno z organiziranim pristopom razširiti območje za zbiranje odpadkov, saj je bilo še veliko slovenskih občin brez rešitve, kam z odpadki. Druga rešitev bi bila bistveno zmanjšanje kapacitet Ceroda 2, kar pa smo posavski župani prvič predlagali že leta 2009, drugič pa se je s to idejo strnjal novomeški župan v juniju 2011. Moja zahteva se danes kaže kot zelo upravičena, saj imamo v Sloveniji kar nekaj bistveno prevelikih centrov, ki danes nimajo dovolj odpadkov, načrtovanje pa je potekalo na istih predpostavkah kot v Cerodu.
Kar se tiče sprejemanja Operativnega programa za ravnanje z odpadki (OPIROPI) g. Koncilija povsem napačno zavajate, da je bila uredba sprejeta retroaktivno. OPIROPI se je začel pripravljati v letu 2011, v javno obravnavo pa je šel v decembru 2012. V uredbi sta predvidena tako Cerod kot tudi lokacija v Vrbini pri Krškem v podjetju Kostak.

Na Občini Krško je prišlo do dokončne odločitve, da se gre v izgradnjo sodobne sortirnice konec leta 2011, ko je župan MO NM ugotovil, da je prišel projekt Cerod 2 v slepi tir in je predstavil predlog, da se projekt Cerod 2 zaustavi ter se gre v izgradnjo centra po postopku javno-zasebnega partnerstva. Ker smo v predhodnih letih večkrat opozarjali na  netransparentna in za družbenike Ceroda škodljiva sodelovanja z zasebnimi podjetji s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, smo se odločili, da Občina Krško skupaj s Komunalnim podjetjem Kostak z lastnimi sredstvi zgradi sodoben in za lastnike ter občane učinkovit center za ravnanje s komunalnimi odpadki.

Projekt najsodobnejše sortirnice v Vrbini pri Krškem je bil začet aprila 2012 in končan avgusta 2012. V začetku leta 2015 je začel delovati še sodoben objekt za biološko obdelavo ločeno zbranih odpadkov, v letu 2016 je bila zaključena investicija v obrat za pripravo alternativnih goriv. V letu 2017 je bila posodobljena kompostarna. Skupen vložek v sodoben center je bil doslej okoli 10 milijonov evrov. Kapaciteta centra je takšna, da lahko obdela vse odpadke iz JV Slovenije. V kolikor ne bi v Krškem zgradili tega centra, bi bili danes, podobno kot ostali prebivalci Dolenjske, brez svojega centra, odvisni od drugih in bi plačevali bistveno višjo ceno za obdelavo odpadkov. Center v Vrbini je bil zgrajen brez evropskih sredstev, investicijska vrednost je bila štirikrat nižja od tiste na Cerodu, in danes predstavlja enega najmodernejših centrov za zbiranje in predelavo odpadkov v Sloveniji, ki zagotavlja učinkovito in poceni obdelavo odpadkov. Center v Vrbini pri Krškem, ki zagotavlja 55 novih delovnih mest, je vzor mnogim po Sloveniji in zunaj naših meja.
Podjetje Kostak je delniška družba, v kateri je Občina Krško s 43 % največji lastnik. Občina je podelila koncesijo za izvajanje javnih gospodarskih služb. Od leta 2000 do danes se je število zaposlenih v skupini Kostak povečalo iz 200 na 500, delež javno gospodarskih služb pa predstavlja med 10 % in 15 % skupnega prometa. Podjetje je eno najbolj razvojno naravnanih podjetij v občini z zelo razvejano dejavnostjo. Kostak ni nek zasebni obrat, kot malce škodoželjno navajate v vašem javnem pozivu.

Gospod Franci Koncilija kljub temu, da ste bili 40 let uslužbenec Komunale Novo mesto, ste glede poteka investicije Cerod in o moji vlogi zelo slabo obveščeni, ali pa mogoče celo zavedeni s strani tistih, ki so bili udeleženi v tej novomeški smetarski farsi, kot jo imenujete.

Spoštovani g. Franci Koncilja, večkrat sem že zaznal, da imava precej različen pogled na potek projekta Cerod, zato vam predlagam, da se dobiva na kavi ali pa na kozarčku cvička, da se pogovoriva in razčistiva nejasnosti okoli Ceroda. Še veliko zanimivega vam lahko povem o Cerodu in o akterjih tega projekta, kar nisem zapisal v tem odgovoru.  Lep pozdrav, Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP)