Opozorila pred svinjsko kugo

Opozorila pred svinjsko kugo

-
1 536

Medtem ko se v Sloveniji ukvarjamo z ošpicami in oslovskim kašljem pri ljudeh, pa v Avstriji v teh dneh opozarjajo na nevarnost svinjske mrzlice oz. afriške prašičje kuge. Gre za bolezen, ki ogroža tako domače kot divje svinje. Bolezen se ne prenaša na ljudi.

Prve primere okužbe so zaznali konec junija letos na Češkem. Pristojne službe v Avstriji opozarjajo na nevarnost bolezni predvsem divjih prašičev na območju Dunaja, Spodnje Avstrije in severno ob porečju Donave.

Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki lahko prizadene prašiče (domače in divje) vseh kategorij in starosti. Klinični znaki niso specifični, vendar pa lahko na podlagi neobičajne visoke stopnje pogina med prašiči vseh kategorij posumimo na APK. Bolezen je podobna Klasični prašičji kugi (KPK). Pojavlja se v štirih oblikah.

Bolezen se v glavnem pojavlja v Afriki, južno od Sahare. Razširila se je v Evropo, Rusijo, centralno in južno Ameriko ter Karibsko otočje.

Lastnosti virusa

Virus APK lahko v iztrebkih prašičev ostane aktiven 6 – 10 dni, v izdelkih iz prašičjega mesa nekaj mesecev in v zmrznjenem mesu tudi več let.

Virus lahko najdemo v:

  • krvi, tkivih in izločkih bolnih in poginulih živali,
  • živalih, ki so prebolele okužbo,
  • mehkih klopih iz rodu Ornitodoros (naravni gostitelj), ki so okuženi z virusom APK in
  • okolju.

Prenos virusa

Možen je direkten prenos s kontaktom med bolno in zdravo živaljo ali indirekten prenos preko:

  • hranjenja na smetiščih, kjer se najde okuženo meso prašičev ali izdelki iz takšnega mesa (sendviči, klobase, itd.),
  • bioloških vektorjev (mehki klopi iz rodu Ornitodoros), ki so se hranili na okuženih prašičih in
  • kontaminirane opreme, vozil, objektov, obutve in obleke, itd. (uvhvvr.gov.si)