Postali neodvisni, samostojni, pasivni in premalo samozavestni

Postali neodvisni, samostojni, pasivni in premalo samozavestni

-
0 171

Še vedno se rad spominjam plebiscita, kjer smo se skoraj, ampak res skoraj vsi Slovenci, decembra 1990 odločili za samostojnost in tudi dneva državnosti, ki je bil dobrega pol leta kasneje. Tako ponosni, zavestni, tudi prijateljski in nenazadnje borbeno našpičeni smo bili Slovenci pripravljeni narediti vse za našo deželo, državo.

In če smo prav na 25. junij postali samostojni, se odcepili iz nekdanje Juge, pa smo že kmalu občutili, kako smo šibki in da v svojih vrstah nismo znali preprečiti slovenske pobaline, ki so si dovolili nakrasti premoženje, zmanipulirati javnost s svojimi političnimi stališči in izkoristiti 10-dnevno vojno za Slovenijo. Ta je še danes tabu tema, čeprav se je veliko govorilo, blatilo, ampak nikoli doreklo, kdo, kaj in koliko. Očitno preveč vpletenih, najverjetneje takrat vseh političnih struj.

Nekateri v teh 26-letih dajejo še danes dajejo občutek nedotakljivosti, skoraj božanstva, saj so prepričani, če njih takrat ne bi bilo, danes ne bi imeli Slovenije! Bla, bla.. Polni samohvale. Ja, nekaj oz. nečesa pa res nimamo več. Prav zaradi nekaterih političnih akterjev, bleferjev, ki so paradirali od političnih do gospodarskih funkcij so za lastne žepe uspešno zafurali uspešne slovenske firme. To pa je res.

In marsikatero podjetje je namreč dobilo novega lastnika v državah oz. republikah, od katerih smo se pred 26-leti odcepili. Bravo. In ne glede na to, da je BDP Slovenca od takrat zdaj 4-krat večji, pa je vprašanje, kako je slednji razdeljen. Vsekakor socialnega blagostanja Slovenija ne premore. In lahko je govoriti o celoti, ki je zajeta v BDP. Ampak v tem žaklju je nekdo, ki ima milijone in kar je najbolj žalostno tudi nekdo, ki pošteno dela vse življenje za mizerno plačo s katero komaj preživi. Še vedno pa je v samostojni, demokratični in baje socialni državi preveč socialnih transferjev oz. pomoči za lenuhe, etnično ogrožene in visoko izobražene, ki si ne znajo poiskati dela. Prav je, da pomoč dobijo ljudje, ki so ostali brez dela in ga vztrajno iščejo, vsekakor pa ne, da se pomoč namenja nekomu, ki v življenju ni hotel delati niti pol dneva, pa čeprav bi lahko in izobražencem, ki jim je težko sprejeti delo, ker menda ne ustreza njihovi izobrazbi in je plačilo morda prenizko. Zanimivo, čeprav dela ne sprejmejo, pa jih vseeno ne moti prejemati pomoč od države. Sicer finančni dodatek ne dosega njihovega izobraževalnega plačilnega razreda, je pa vseeno super, da nekaj kapne.

Veliko je razlik in verjamem, da se bomo Slovenci znali pogovarjati bolj odkrito in povedati, kdo upravičeno jamra in kdo ne, kdo krade in kdo pošteno dela. Morda pa v naslednjih letih ‘skidamo nakidano bleferstvo’ in poskrbimo, da bo delavec za svoje delo pošteno plačan in da bo upokojenec prejel takšno pokojnino, da bosta oba lahko dostojno živela, kar pa ne pomeni le plačilo položnic in v štacuni kruh in testenine. Želim vse najboljše. R.E.

25. junij je Dan državnosti in je slovenski državni praznik. Na ta dan se številni Slovenci spominjamo naše odločnosti in ponosa. Na 25. junij 1991 je takrat Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade pričela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.