Slovo mojstra nebroj slovenskih uspešnic

Slovo mojstra nebroj slovenskih uspešnic

-
0 231

V teh dneh se je za vedno poslovilo nekaj izrednih slovenskih glasbenikov. V 73. letu je umrl pisec besedil Dušan Velkaverh, ki je slovenskim poslušalcem poklonil nekaj najlepših pesmi. Med njimi so Moja dežela, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi, Dan ljubezni, Marie, ne piši pesmi več, Zelene livade s teboj, Ljubljančanke in mnoge druge iz zlatega obdobja slovenske popevke. Dušanova pa je tudi Who’s the real Kekec, ki jo izvaja Ali En.

Velkaverh je bil tudi direktor glasbene založbe Corona in na čelu združenja SAZAS. Preden pride Velkaverh prvič v Slovenijo, obide in živi na različnih koncih sveta. S pisanjem besedil se uveljavi zelo pozno, in sicer šele pri 23 letih.

Dušan Velkaverh se je 12. septembra 1943 rodil v Georgetownu, glavnem mestu Gvajane, kar pa ni nič nenavadnega. Njegov oče Branko Velkaverh je bil kapitan dolge plovbe, njegova mati pa je bila Angležinja, po poklicu medicinska sestra in hči kolonialnega uradnika. Med drugo svetovno vojno se je njegov oče na ladji pridružil zavezniškim silam, tam pa so jo sovražniki na obali Južne Amerike torpedirali in poškodovali. Tako sta se leta 1942 njegov oče in mati spoznala, ko je bil na zdravljenju. Leto kasneje se je rodil Dušan.

Kmalu po njegovem rojstvu in kratkem bivanju v Gvajani se je družina najprej za kratek čas preselila v New York, hitro za tem pa v London, od koder pa so se kasneje po drugi svetovni vojni leta 1948 preselili v Beograd, kjer je oče dobil delo pomočnika ministra za pomorstvo. Kasneje pa so ga premestili še na Reko. Leta 1956 se tako preselijo v Slovenijo, katero Dušan obišče sploh prvič. Najprej so se preselili v Portorož, nato pa dokončno v Ljubljano kjer je Dušan živel vse do zadnjega. Ker sta starša komunicirala v angleščini, mu je slovenski jezik sprva delal preglavice in tako se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih starosti. Pred tem je znal samo angleško in srbohrvaško. Leta 2007 je prvič po 64 letih obiskal rojstno hišo v Georgetownu.

(wikipedija, foto DSZG)