Smetarska farsa JV Slovenije in odgovor Občine Krško

Smetarska farsa JV Slovenije in odgovor Občine Krško

-
0 379

Iz primera dobre prakse Cerod 1 postal Cerod 2 ujetnik birokratske neaktivnosti – odgovor Občine Krško na javni poziv g. Francija Koncilije z naslovom »Smetarska farsa jugovzhodne Slovenije«, ki smo jo objavili 1. februarja 2018.

Na poziv prvega župana MO Novo mesto k izključitvi Občine Krško iz družbe Cerod II, v katerem je več neupravičenih in zavajajočih navedb, ki ne odražajo dejanskega stanja, želimo pojasniti potek dogodkov, ki je pripeljal do tega, da je iz primera dobre prakse Cerod I postal Cerod II ujetnik birokratske neaktivnosti:

Mrežo centrov za ravnanja z odpadki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja določilo pristojno ministrstvo za ravnanje z odpadki.  Projekt Cerod so Mestna občina Novo mesto, občine Šentjernej, Škocjan, Dolenjske toplice, Mirna Peč, Žužemberk, Črnomelj, Metlika, Semič, Brežice, Krško in Sevnica dogovorile z medobčinsko pogodbo o izgradnji in obratovanju Regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki je bila podpisna 29. 11. 2002.

Projekt je bil razdeljen v dve fazi. Prvo fazo je predstavljal projekt Cerod I, ki je zajemal sanacijo odlagališča in razširitev odlagališča Leskovec pri Novem mestu in je bil realiziran v letu 2006. Drugo fazo projekta Cerod 2 pa je predstavljala izgradnja objektov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki se naj bi gradil v letih 2009 – 2012, določeno v aneksu števila 2. k medobčinski pogodbi.

Cerod I kot vzoren projekt na ravni Slovenije ob zaključku, ki se je izvajal v letih 2004-2007, je prehajal v upravljanje, kasneje pa najem, v letu 2006 ustanovljenemu podjetju Cerod, d.o.o., ki ga je MO Novo mesto pooblastila za izvedbo projekta Cerod II. Podjetje Cerod je bilo ustanovljeno s ciljem, da zagotovi cenovno ugodno odlaganje odpadkov za vse družbenice. Projekt pa je iz predvidenih 24 mio zrasel na 40 mio €, ob zavedanju, da se bodo količine odpadkov za opredeljeno regijo zmanjševale in so padle iz 62.862 t leta 2008 na 17.970 t v letu 2017 oz. za 71 %.

Po terminskem planu naj bi se izgradnja Ceroda začela v letu 2009, investitor pa  v letu 2009 ni imel niti popolne vloge, ki bi bila osnova za odločanje o višini sofinanciranja projekta na ministrstvu za okolje in prostor, kaj šele dokumentacijo za izgradnjo centra.

Za izvajanje gospodarskih javnih služb (GJS) je odgovorna lokalna skupnost. Glede na to, da se aktivnosti niso odvijale v skladu s terminskim planom, smo pozivali MO Novo mesto, da aktivnosti pospeši ter se večkrat sestali z županom MO Novo mesto ter ga opozarjali, da nas zakonodaja zavezuje, da je potrebno odpadke začeti sortirati pred odlaganjem, kot so določale direktive in slovenska zakonodaja, ter da morajo pospešiti z aktivnostmi pri pripravi vloge za pridobitev sredstev oz. poiskati drugo rešitev za možnost financiranja in izgradnjo projekta Cerod II.

V avgustu 2010 je podjetje Cerod prejelo odločbo o prekršku Inšpektorata RS za okolje in prostor zaradi odlaganja komunalnih odpadkov, ki niso obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov. Do 31. 10. 2010 bi morala družba Cerod odlagati samo tiste komunalne odpadke, ki bodo predhodno obdelani.

Obdelavo je za podjetje Cerod začel izvajati zunanji  izvajalec po 295.000 € mesečno, medtem ko nakup stroja, ki omogoča tako obdelavo, stane 650.000 €. Ta ugotovitev je precej poslabšala zaupanje posavskih članic do podjetja Cerod, d.o.o.

Ker se zadeve niso premaknile z mrtve točke in ker je izvajanje gospodarskih javnih služb domena lokalne skupnosti, smo zaradi neodzivnosti pristojnih na Cerodu in MO Novo mesto začeli razmišljati o svoji sortirni liniji, ki bi zagotavljala sortiranje mešanih komunalnih odpadkov.

Na sestanku konec leta 2011 je župan MO Novo mesto predstavil predlog  o javno zasebnem partnerstvu  za Cerod II, kar je pomenilo, da se koncept gradnje MBO popolnoma spreminja in bi za to potrebovali bistveno več časa. Zato je padla odločitev za gradnjo sortirnice. Projekt sortirnice v Krškem se je začel aprila 2012 in zaključil avgusta 2012.

Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se je začel pripravljati v letu 2011 in je šel v javno obravnavo v decembru 2012, je v poglavju o infrastrukturi samo povzemal dejansko stanje zgrajene infrastrukture v Sloveniji in določil zmogljivost naprave za še neizgrajene infrastrukture za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kjer pa je bil opredeljen tudi Cerod II.

V letu 2006 ustanovljenem podjetju Cerod, d.o.o, ima MO Novo mesto prevladujoči vpliv s 52,70 %, skupaj s primestnimi občinami, ki so vključene v Komunalo Novo mesto 68,24 %, medtem ko je delež Občine Krško 8,423 % oz. Posavja 22,77 %, 8,99 % pa je delež belokranjskih občin. Odločitev na svetu županov je sprejeta, če zanjo glasuje več kot 75 % družbenic. Kar pomeni, da Občina Krško nikoli ni bila ključni odločevalec in pripravljavec sklepov, pomembnih za izvedbo projekta Cerod II.

Na 4. korespondenčni seji sveta županov družbe CeROD, d.o.o., 13. 5. 2015 je svet županov dobil v vednost dokument MO Novo mesto, št. 354-105/2013 z dne 12. 5. 2015, s katerim MO Novo mesto Helectorju sporoča, da od pogodbe odstopa oz. jo s tem dopisom »prekinja« v smislu podtočke 15.5 Splošnih pogojev pogodbe – FIDIC 1999 – rumena knjiga. Svet županov je ta dokument sicer potrdil, vendar pa je bila pogodba pravno formalno potem ustavljena zaradi odstopa od pogodbe MO Novo mesto.

Skupni jezik smo torej našli šele v letu 2015, ko smo se odločili, da je nadaljevanje tega projekta s tolikšno zamudo in brez evropskih sredstev nesmiselno. Sedanji župan MO Novo mesto g. Macedoni je odigral pozitivno vlogo, saj je z njim MO Novo mesto kot vodilna občina in investitor končno spoznala, da so vse možnosti za črpanje evropskih sredstev zamujene.

Kljub pozivom Občine Krško, da se vloži tožba proti podjetju Helector zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, MO Novo mesto tega ni storila. Je pa tožbo proti MO Novo mesto vložilo podjetje Helector.

Glede na to, da se MO Novo mesto na našo zahtevo ni odzivala, smo se posavske občine izključno zaradi zavarovanja našega interesa odločile za tožbo. Želimo omiliti ali preprečiti posledice, ki bi lahko izhajale iz tožbenih zahtevkov izvajalca.

Odločitev posavskih in drugih občin, da odpadke v predelavo vozijo v Krško, je njihova avtonomna odločitev. V kolikor kakovost storitve in cena ne bi bila konkurenčna, bi se občine lahko odločile voziti odpadke drugam. Kar se tiče odlaganja na Cerodu, pa je za ceno ključen vpliv stroškov in zmanjševanje količine odlaganja vseh 15 družbenic Ceroda.

Naj še enkrat poudarimo, da Občina Krško nikoli ni bila ključni odločevalec in pripravljavec sklepov, pomembnih za izvedbo projekta Cerod II. Zato so navedbe g. Koncilje, »da je tožba proti MO Novo mesto sprenevedanje in da v svetu županov deluje »prikriti notranji sovražnik«, ki je ves čas načrtno rušil ta projekt za svoje zasebne interese in koristi«, neupravičene in zavajajoče, saj ne odražajo dejanskega stanja. Občina Krško si je skupaj z drugimi posavskimi občinami ves čas prizadevala, da bi center zaživel, kot je bilo prvotno načrtovano. Žal pa vse od leta 2006 do 2011, ko je bil pravi čas za gradnjo, torej v šestih letih, tako investitor MO Novo mesto kot izbrani izvajalec nista pravočasno izvedla potrebnih aktivnosti, da bi projekt še lahko izpeljali. Po izgubi evropskih sredstev in tolikšni zamudi do leta 2014 je bila opustitev edina smiselna. Občina Krško