Spet praznik pred praznikom

Spet praznik pred praznikom

-
0 96

Kot državljana in davkoplačevalca Republike Slovenije me zanima, kdaj bomo res ponosni na slovenske praznike in ali jih sploh bomo kdaj skupaj z državniki, izbranci ljudstva, praznovali na dan praznika in ne dan, ali več dni pred zgodovinsko zabeleženim datumom?  V Sloveniji z naslova političnih izvoljencev vse državne praznike praznujemo pred praznikom! Zakaj?

Težko si predstavljam, da bi Američani, ali pa Francozi, Britanci in mnogi drugi po katerih se Slovenija rada zgleduje, praznoval imeli dan, ali dva in še več pred praznikom? Kot davkoplačevalec, pričakujem, da bi državna politična srenja, ki smo jo izvolili in ki naj bi bila najpomembnejše odločilno ‘telo’ v Sloveniji, vsaj na praznične dni pokazala svoje domoljubje, zavest, odgovornost in ponos Slovenije oz. državljanov.

Morda bi prav s to zavestjo prepričali, da so upravičeni do določenih cekinov. Vem, da bo to težko oz. se o tem skoraj ne sme pisati, tako kot o 2. januarju, ko je DZ skoraj prazen. Marsikdo bo mnenja, čemu bluzim, pa vendar že dobrih 25 let spremljamo, kako nas politična elita pelje po svoje, vsi, ki so tako preklemansko zavedni slovenski državljani. Moje mnenje, če gre v politiko, se odpoveš marsikateri stvari, tudi ‘šolskim in ostalim počitnicam.’ In to marsikdo med izbrancev dobro ve, pač pa čredni nagon, brez pravega pastirja dovoli drugo.

In veseli smo za ljudi, ki ustvarjajo življenje prijetnejše, za katerega se marsikdo čudi kot kura glisti. Češ da, je to nekje drugje. Pač pa se vse dogaja pri nas.

Letošnji Prešernovi nagradi sta prejela Ivo Petrić in Tone Partljič. Petrić meni, da se majhen narod brani z ustvarjalnostjo, Partljič pa se s humorjem počuti svobodnejšega, saj meni, da lahko tako pove več kot drugi.

Letošnji prejemniki nagrad Prešernovega sklada, ki so jih podelili na nocojšnji predvečer slovenskega kulturnega praznika, so skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

V Sloveniji je 8. februar kulturni praznik in je dela prost dan. In če se ob vseh aktualnih dogajanjih posvetimo slovenski himni, stvaritvi Franceta Prešerna, je besedilo še vedno zelo primerno, glede na aktualne svetovne razmere, ki jih Slovenija občuti zelo dobro.

Begunska, migrantska oz. prebežniška kriza, se je v marsikatero družino javnih uslužbencev, ki niso plačani za pripravljenost, močno zasidrala. Tudi danes, 8. februarja delajo oz. so številni ‘standby,’ za razliko od številnih ‘kvazi pomembnih,’ ki so najverjetneje kje drugje in ‘mobilno težje dostopni,’ ker jih naj nebi motili oz. oni imajo dela prost dan. Lep dokaz slovenske zavesti je tudi praznovanje vseh najpomembnejši slovenskih praznikov, ki se v Sloveniji nikoli ne praznujejo na dan, pač pa vedno dan preje, ali pa še kakšen dan več.

Nekateri poklici v Sloveniji se še srečujejo mnogo bolj osebno s svetovnimi kulturami in navzlic jezikovnim barieram zmorejo to, kar številni z akademske sredine ne zmorejo.  V vsej pretirani in zamegljeni slovenski strpnosti strpnosti, humanosti in doslednosti, pozabljamo, da je . Žal, se je izkazalo, da v tej omenjeni krizi niso le prebežniki, pač pa tudi tisti, ki so slednjo izkoristili za svoj interes, ki ni prijazen oz. je lahko tudi nevaren, usoden.

Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.

Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.