Svetovni dan ‘tihega ubijalca’

Svetovni dan ‘tihega ubijalca’

-
0 44
Blood pressure measuring studio shot

17. maj je svetovni dan hipertenzije. Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan
krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 % odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 % takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka.

Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.

Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za Svetovni dan hipertenzije. Slovenija se je gibanju, ki v obdobju 2013-2018, deluje s sloganom »Spoznaj svoje številke -Poznaj svoj krvni tlak«, priključila že na samem začetku. Cilj akcije je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega taka, ki ga, zaradi nevarnosti za naše zdravje, imenujemo “tihi ubijalec”.

Ob obeležiti Svetovnega dneva hipertenzije je v torek, 17. maja 2016 potekala novinarska konferenca, na kateri so najuglednejši predstavniki stroke spregovorili o razsežnostih problema hipertenzije v Sloveniji ter o načinih obvladovanja te bolezni. V diskusiji so sodelovali priznani slovenski strokovnjaki:

●Prim. mag. Barbara Salobir, dr. med., je uvodoma predstavila epidemiološke
podatke o pojavnosti hipertenzije v Sloveniji.
●Asist. Andrej Erhartič, dr. med., je predstavil način, kako si pravilno izmeriti krvni
tlak in kaj te številke sporočajo.
●Prof. dr. Cirila Hlastan Ribič je spodbudila diskusijo o pomembnosti vnosa soli in ali
smo na tem področju že kaj storili?
●Mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med je predstavila vrste zdravil, ki so na voljo bolnikom
za zdravljenje arterijske hipertenzije.
●Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., je spregovorila o tem, zakaj ljudje pri zdravljenju hipertenzije slabo sodelujejo?
●Ernica Jovanović, dipl. m. s., je spregovorila o tem, kako pomembna je vloga medicinske sestre v procesu zdravljenja hipertonika.
●Ivanka Brus, mag. farm., spec je poudarila pomen lekarniške skrbi za hipertenzijo in predstavila vloga farmacevta.


prim. mag. Barbara Salobir, dr. med.
Klinični oddelek za hipertenzijo UKC Ljubljana

“Glede na rezultate naše študije, ki je potekala od 2007 do 2009, znaša pogostost arterijske
hipertenzije pri odraslih prebivalcih, starih 20 let ali več, ki so bili naključno izbrani iz registra
prebivalcev Republike Slovenije, 64 %. Zaradi majhnega odziva vabljenih preiskovancev (od
povabljenih 9.902 preiskovancev se je odzvalo le okoli 35 % preiskovancev) in večje odzivnosti
preiskovancev starejših od 50 let, je ta odstotek je najverjetneje precenjen. Zaradi arterijske
hipertenzije se je zdravilo 40 % vseh preiskovancev, dober nadzor krvnega tlaka (to je krvni tlak
pod 140/90 mm Hg) smo ugotovili pri 31% zdravljenih preiskovancih, kar 38% preiskovancev z
visokim krvnim tlakom pa ni vedelo, da imajo zvišan krvni tlak. Ti rezultati kažejo na pogostost,
nezadovoljiv nadzor hipertenzije zdravljenih preiskovancev in potrebo po boljšem ozaveščanju
prebivalstva o pomenu preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravljenja
arterijske hipertenzije.”

asist. Andrej Erhartič, dr. med.
Klinični oddelek za hipertenzijo UKC Ljubljana

“Krvni tlak v populaciji je porazdeljen zvezno. Številne epidemiološke raziskave so pokazale
jasno povezavo med višino krvnega tlaka in srčno-žilno obolevnostjo in umrljivostjo,
intervencijske raziskave pa so pokazale nedvomno korist znižanja krvnega tlaka. Meja med
normotenzijo (»normalnim krvnim tlakom«) in hipertenzijo je sicer arbitrarna, dejstvo pa je, da
tveganje pri sistoličnem krvnem tlaku višjem kot 140 mmHg hitreje narašča.
Meja med hipertenzijo in normotenzijo je torej 140/90 mmHg, kar je tudi ciljni krvni tlak za
večino bolnikov s hipertenzijo – manj kot 140/90 mmHg. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je
ciljni krvni tlak pod 140/85 mmHg.”

Če je vaš krvni tlak vztrajno 140/90 mm Hg ali več, imate zvišan krvni tlak ali hipertenzijo.
Bolnik s hipertenzijo pogosto nima težav, saj za razliko od številnih drugih bolezni, zvišan krvni
tlak, predvsem na začetku, redko povzroča težave. Tudi zato ga imenujemo »tihi ubijalec«.
Njegovih posledic se pogosto zavemo šele, ko pride do okvare tarčnih organov in posledičnega
srčnega infarkta, odpovedovanja ledvic ali možganske kapi.

Zvišan krvni tlak je 1. najpogostejši vzrok za obremenitev z boleznijo v razvitih državah, 1.
najpogostejši vzrok za možgansko kap in srčno odpoved ter 2. najpogostejši vzrok za srčni
infarkt in eden najpogostejših vzrokov za odpoved ledvic.

Arterijsko hipertenzijo začnemo zdraviti s splošnimi ukrepi. Nezdrava prehrana naj bi bila
povezana s približno polovico pojavnosti zvišanega krvnega tlaka (30% na račun povečanega
vnosa soli in 20% na račun premalo sadja in zelenjave). Telesna neaktivnost naj bi prispevala
20% in debelost 30%. K večji pojavnosti zvišanega krvnega tlaka prispevata tudi prekomerno
uživanje alkohola in kajenje.

prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
Nacionalni inštitut za javno zdravje

“Prvi uspehi desetletnega akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih
Slovenije (2010 – 2020) so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih, po zadnjih raziskavah,
v petletnem obdobju zmanjšal za 9%. Akcijski načrt je, kot prvi na področju preoblikovanja živil,
nastal na podlagi nacionalnih raziskav in je prilagojen značilnostim naše države in njenih
prebivalcev ter zato uspešen in predstavljen kot primer dobre prakse tudi v svetovnem merilu”.

Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčnožilne zaplete veliko po 7-10 letih,
življenje pa se lahko skrajša tudi za 10-20 let. Če preventivni, splošni ukrepi ne pripomorejo k
temu, da bi se krvni tlak ustrezno znižal, je treba hipertenzijo zdraviti z zdravili.

mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med.,
Predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega
Združenja za hipertenzijo

“Za zdravljenje arterijske hipertenzije največkrat uporabljamo zdravila, ki imajo podaljšan
učinek, da bi jih dajali le enkrat dnevno in bi bilo jemanje zdravil za bolnika čim bolj enostavno in
ga ne bi obremenjevalo pri vsakodnevnih aktivnostih. Ker večina bolnikov za uspešen nadzor
tlaka, potrebuje več kot eno zdravilo, se število tablet lahko zelo poveča, kar poslabša
sodelovanje pri zdravljenju. V ta namen imamo na voljo fiksne kombinacije zdravil, kjer so v eni
tableti združeni dve ali celo tri zdravila, kar zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi
sodelovanje bolnika boljše. Seveda opažamo, da se ljudje bojijo stranskih učinkov zdravil in
predvsem, kako bo dolgoletno jemanje vplivalo na njihova jetra oz. ledvica. Bolnik se mora
pogovoriti z zdravnikom o načinu nadzorovanja hipertenzije ter o dobrobitih rednega in
dolgotrajnega jemanja zdravil. Velikokrat se v ambulanti srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje,
zaradi strahu sprva opustili, nato pa so prišli k nam že po preživetem dogodku kot je bil npr.
srčni infarkt ali možganska kap, ko je bila kvaliteta njihovega življenja že močno okrnjena.”

Seveda pa nobeno zdravilo ne pomaga, če ga človek ne zaužije in opažamo, da je adherenca
oz. zavzetost za zdravljenje zelo slaba. Zakaj?

prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.
Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

“Pravilno in redno jemanje zdravil v daljšem obdobju, z upoštevanjem aktivne vloge bolnika,
imenujemo Adherenca. Dejavnike, ki vplivajo na adherenco, lahko razdelimo na tiste, ki so
vezani na bolezen, bolnika, zdravnika in sistem zdravstvenega varstva:
●Adherenca pri zdravljenju je boljša pri kroničnih boleznih, ki jih bolnik občuti kot bolj
ogrožajoče in ima simptome, ki jih zdravljenje zmanjša. Arterijska hipertenzija večini
bolnikov ne dela težav in je večina bolnikov ne občuti kot posebno ogrožajoče, kar je
gotovo eden od pomembnih dejavnikov, ki zmanjšuje adherenco.

●Med dejavniki, ki jih bolniki navajajo kot razlog slabe adherence, so: pozabljivost, dvom
v koristnost jemanja zdravil, zavestno izpuščanje odmerkov zdravil, pomanjkanje
informacij ter emocionalni razlogi. Dvom v koristnost jemanja zdravil in neželeni učinki
zdravil bistveno pripomorejo k nesodelovanju pri zdravljenju.

●Zdravnik omejuje bolnikovo adherenco z predpisom zapletenega režima jemanja
zdravil, nezadostno in neustrezno razlago o koristih in stranskih učinkih zdravila,
režimom jemanja, ki ni prilagojen bolnikovemu življenjskemu slogu, predpisom zdravila,
ki si ga bolnik finančno ne more privoščiti, ter slabim odnosom z bolnikom. Z
naraščanjem števila dnevnih odmerkov adherenca upada. Ugotovili so, da je v primeru
1 dnevnega odmerka pričakovati do 80% adherenco, medtem ko je ob štirikratnem
jemanju zdravil adherenca le še 50%.

●Zdravstveni sistem, kjer je omejen dostop do zdravnika ali do zdravil: za bolnika
predraga zdravila ali pa znatna doplačila za zdravila zmanjšujejo adherenco.

Dober in odkrit odnos med bolnikom in zdravnikom, ki temelji na zaupanju, bistveno pripomore
tako k prepoznavi slabe adherence, kot prepoznavi dejavnikov, ki pri bolniku omejujejo
adherenco”.

Ernica Jovanović, dipl.m.s.
Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana

“Medicinska sestra kot član zdravstvenega tima ima pomembno, včasih ključno vlogo v procesu
zdravljenja bolnika s hipertenzijo na vseh nivojih, tako preventivnem kot kurativnem področju.

V specialistični ambulanti za hipertenzijo je delo medicinske sestre usmerjeno na dve poglavitni
poglavji:
1.izvajanje meritev krvnega tlaka,

​2.zdravstveno vzgojno delo.

Natančno merjenje in ustrezno vrednotenje krvnega tlaka, sta pri diagnostiki in obravnavanju
hipertenzije nujna, zato je nujno potrebno, da se meritve izvajajo v skladu z veljavnimi protokoli
in priporočili. V primeru ugotovljenih stranskih učinkov in neurejenega krvnega tlaka, bolnika,
po predhodnem dogovoru napoti na pregled k zdravniku. Bolniki, ki imajo dobro nadzorovano
arterijsko hipertenzijo, so v vmesnem obdobju vabljeni na kontrolo k medicinski sestri.
Na primarnem nivoju so v preteklih letih pomemben napredek prinesle tudi referenčne
ambulante, ki timsko obravnavajo bolnike kroničnimi obolenji v ambulanti družinske medicine
med drugim tudi arterijske hipertenzije. Referenčne ambulante povečujejo dostopnost
prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, skrajšujejo čakalne dobe, povečujejo
zadovoljstvo bolnikov ter dajejo priložnost za nadaljnji strokovni razvoj zdravstvene nege.”

Ob izdaji zdravila je pomembno s kakšnim priporočilom ga človek sprejme. Ko se vrača po
zdravila, je to pogosto edini kontakt s strokovnim osebjem, zato je vloga farmacevta še kako
pomembna.

Ivanka Brus, mag. farm. spec.
Lekarniška zbornica Slovenije

“Magistri farmacije pri izvajanju programa farmacevtske skrbi sledimo pravilom dobre lekarniške
prakse. Bolniki, ki so vključeni v program FS v lekarni podpišejo pristopno izjavo, kjer so
definirane in prepoznane odgovornosti obeh partnerjev. Pogovor med farmacevtom in bolnikom
prispeva k opolnomočenju bolnika. Opolnomočenje bolnika je proces, v katerem bolnik razvije
sposobnosti, samozavest in znanje, ki mu pomagajo, da prevzame aktivno vlogo v skrbi za
svoje zdravje. Po pogovoru magister farmacije bolniku pripravi osebno kartico zdravil in
kartonček Moj krvni tlak ter po potrebi predlaga rešitve za težave povezane z zdravili .Glede na
resnost težav se farmacevt lahko odloči za pisno obvestilo zdravniku, kjer poda predlog rešitve.
Naše dolgoletne izkušnje kažejo, da veliko težav pri bolnikih s hipertenzijo predstavlja
nepravilna uporaba zdravil. Zato magistri farmacije v procesu zdravljenja sodelujemo tako, da
pomagamo pri prepoznavanju, reševanju in preprečevanju težav, povezanih z zdravili , da bi
tako zagotovili čim bolj učinkovito zdravljenje. To je še posebej pomembno ob dejstvu, da
bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, pogosto jemljejo več zdravil, bodisi zaradi same
hipertenzije ali drugih sočasnih obolenj. Bolnik mora dobro poznati svoja zdravila in dobro je, da
ima vedno pri sebi seznam zdravil.

Izvajanje programa farmacevtske skrbi je koristno za pacienta oziroma družbo v smislu
pozitivnih terapevtskih izidov in s tem zmanjševanje stroškov zdravstvenim zavarovalnicam.
Magistri farmacije se zavedamo, da izvajanje FS ni ustrezno urejeno, saj ni vključen v program
storitev, ki jih zavarovancem krije ZZZS oziroma zdravstvene zavarovalnice. ”

Verjetno nihče od nas ne bi želel, da bi nas, koga od naših svojcev, sorodnikov, prijateljev ali
znancev prizadel miokardni infarkt, možganska kap ali vezanost na dializo zaradi končne
ledvične odpovedi. Recimo NE hipertenziji!

Zato ob Svetovnem dnevu hipertenzije slovensko Združenje za hipertenzijo v sodelovanju s
Kliničnim oddelkom UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Lekarniško
zbornico Slovenije, poziva posameznike, da spoznajo vrednosti svojega krvnega tlaka in
aktivno ukrepajo pri doseganju in vzdrževanju »zdravih« številk.

Ob svetovnem dnevu hipertenzije so pripravili tudi kratek anonimni spletni vprašalnik in vas
ob tej priložnosti vabimo, da ga izpolnite. Več informacij o akciji in spletni anketi si lahko
preberete na www.hipertenzija.org.

Projekt, ob svetovnem dnevu hipertenzije, podpira Krka, d.d., Novo mesto.