Velikonočni prazniki

Velikonočni prazniki

-
1 253

Začeli so se velikonočni prazniki. Na veliki četrtek pri dopoldanski maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja.

Velikonočno tridnevje bo vrhunec doseglo na veliko noč, ko je po verovanju kristjanov Jezus vstal od mrtvih. Škofje po vsem svetu, tudi v Sloveniji, so tako darovali t. i. krizmeno mašo, pri katerih posvetijo oljčno olje, s katerim nato čez leto krščujejo in birmajo. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je krizmeno mašo daroval v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa jo je daroval že v sredo.

Zvečer se bo z večernimi mašami in bogoslužji, na katerih se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje z učenci, začelo velikonočno tridnevje. Kot simbol služenja in ljubezni bodo škofje in duhovniki izbranim vernikom pri tem simbolično umili noge. Do zdaj so bili lahko za umivanje nog izbrani le moški, od lani spremenjeni pravilnik pa določa, da so lahko to tudi ženske.

Pri pravoslavcih zvečer bdenje
Pri evangeličanih ta dan ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Po pravoslavnih cerkvah pa na veliki četrtek dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje. Letos namreč katoličani, evangeličani in pravoslavci veliko noč praznujejo na isti dan.

Velika noč je največji krščanski praznik. Kristjani verujejo, da je Jezus na veliko noč vstal od mrtvih in tako vsem zagotovil večno življenje.