V&F: Ti uboga gruda, po 1961 najbolj suho

V&F: Ti uboga gruda, po 1961 najbolj suho

-
2 789

Klub lokalnim padavinam, ki so ponekod rahlo popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, se kmetijska suša v vegetacijskem obdobju (od 1. aprila dalje) močno zaostruje na jugovzhodu države. Predvsem na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere. Izhlapevanje se bo ob prihajajočih dneh spet povečalo, so zapisali na spletni strani ARSO. Mi smo obiskali Šentjernejsko polje, ki ga je suša prav tako zelo prizadele. Ob tem naj dodamo, da so številni manjši potoki z zelo malo vode, pa tudi košnja bo slaba, tako da bo tudi krma za živino predstavljala veliko težavo.

ARSO je v nadaljevanju sporočila še navedel naslednje:

Ker traja sušni stres že celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države sušni stres ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami. Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost in zvijanje in sušenje listov. Koruza prehaja v generativne razvojne faze, metličenju ponekod že sledi, cvetenje in opraševanje. V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, lahko pričakujemo, da bo vpliv sušnega stresa ojačal tudi vročinski stres. Kjer koruza že cveti bo lahko moteno bo tudi opraševanje. Na udaru sušnega stresa pa so tudi zelenjadnice, ki jim je nujno potrebna pomoč z namakanjem ter buče z uvelimi listi in kasnejše sorte krompirja, ki debelijo gomolje.

Zgodnejše sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje že izkopavajo. Zaradi izsušenih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno požetih površin ozimin ter priprava tal in setev strniščnih posevkov.

V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 mm dežja, kar je najmanj od leta 1961. Lokalno je padlo še manj dežja (letališče Cerklje ob Krki 171 mm). Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 mm, kar je slabše stanje kot stanje v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000. Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, s primanjkljajem okrog 350 mm, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011.

Največji primanjkljaj v tem obdobju smo na Obali beležili leta 2007 (423 mm). V območju zelo suhe se v prvi polovici julija uvršča tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske, kjer so sicer lokalne padavine nekajkrat popravile stanje, vendar pogosto naredile še več težav z neurji in točo. Tudi drugod po Sloveniji je vodna bilanca negativna, z izjemo osrednje in severozahodne Slovenije, kjer pa je bilanca ugodna.

 

  • vse je spalilo.

  • pustišda se zaras dobiš kazen , od ministerstva ker je pač registrirana kot najboljša njiva. Ne inšpektorji in ne ministerstvo nima pojm kaj se pri nas dogaja. Sedijo v Lj guncajo afne in pišejo zakone o katerih nimajo pojma. Ti pa imaš njivo na kateri že tri leta ni ničesar zraslo