V&F: Tudi zvečer previdno s pijačo

V&F: Tudi zvečer previdno s pijačo

-
1 565

V poletnih dneh so večeri zagotovo bolj prijeten del dneva, ko vročina nekoliko popusti in nekatere nadležne žuželke že počivajo. A to ne velja za sršene, saj jih prav tako privlači luč in so tako rekoč nepovabljeni gosti. Ob vsakem požirku, če ste morda preslišali njegovo brenčanje, poglejte v kozarec. Tega, ki vam predstavljamo v posnetkih, je prišel na požirek.

Nekaj o sršenih smo poiskali na spletni strani Kmetija.si.

Sršen (Vespa crabro) spada v družino pravih os in je največji evropski predstavnik v tej družini vendar manjši od nekaterih azijskih vrst.Je holometabolna žuželke, kar pomeni, da ima popolno preobrazbo. Spada v družino Vespidi, red  Hymenoptera, razred Insecta, deblo Arthropoda. Red kožekrilcev je zelo raznolik in vključuje več kot 200.000 vrst.

Sršen živi skoraj po vsej Evropi, nikoli pa ni bil najden severneje od 63 vzporednika. Prisoten je v ZDA, Kanadi in Afriki. Tehnično je Vespa crabroedini pravi sršen v Severni Ameriki ni pa avtohtona vrsta. Prenesen je bil iz Evrope in prvi zapisi segajo v leto 1840 in sicer v državi New York. Od takrat naprej se je razširil v večino vzhodnih držav ZDA Luisiano in Dakoto. Danes ga lahko srečamo vse od Kanade, Severne Karoline, Teksasa in Tenesija. Po podatkih je razvidno, da se širi tudi zahodno od reke Misisipi.

V Avstraliji, kjer je prav tako vnesena vrsta, so ga uvrstili na seznamškodljivih vrst. Uspevajo v toplejših razmerah, kjer pogosto dosegajo razsežnosti manjše nadloge še posebej med vročimi in suhimi poletji.

Sršenov strup 1,7-15 krat šibkejši od čebeljega

Sršen je socialna žuželka. Tako kot čebela ali čmrlj živi v kolonijah (družinah), ki na vrhuncu lahko šteje, odvisno od vrste, med 200-5000 članov.Samica – matica je dolga od 2,5 do 5 cm, samci in delavke so nekoliko manjši in sicer 2-2,5 cm. Pri samcih, tako kot pri večini članic Aculeata, tipalnice imajo 13 segmentov, pri samicah 12. Prav tako trebuh samcev ima sedem vidnih členov medtem, ko jih imajo samice le šest. Samice imajo ovipozitor spremenjen v želo.

Želo sršena je gladko, kar omogoča, da žuželka lahko pika vedno znova. Pik kot posledica obrambne reakcije živali je lahko zelo boleč za človeka. Tako kot v primeru os in čebel ima strup le lokalni in prehodni učinek srbenja in otečenosti do 24 ur za večino ljudi. Vendar POZOR pri ALERGIČNIH ljudeh lahko povzroči resno anafilaktično reakcijo, ki izhaja iz prekomernega imunskega delovanja, včasih tudi s smrtnim izidom.

Čebelji strup je zaradi enostavne pridobitve tako kemično kot toksično zelo dobro raziskan. LD50 strupna komponenta, ki vodi v 50% primerov smrti pri laboratorijskih miših znaša 6 mg strupa na kg telesne teže. Podatki za sršenov strup pa segajo od 10 mg/kg (Habermann, 1974) vse do 90 mg/kg (Kulike, 1986). To pomeni, da je sršenov strup 1,7-15 krat šibkejši od čebeljega.

Za razliko od čebel, strup os in sršenov, ni namenjen za obrambo pred vretenčarji. Čebele zaradi prisotnosti sladkega medu morajo svoj »zaklad« braniti pred napadalci – zobatimi sladokusci – vse od miši, jazbecev, medvedov in predvsem človeka. Sršeni pa uporabljajo želo, da ubijejo žuželko, ki predstavlja njihov plen. Vendar pa sršenov pik vsebuje 5 % acetilholina, ki bolj spodbuja bolečino v tkivih kot pri osah in čebelah. Zato je pik lahko malo bolj boleč. Poleg tega strup vsebuje še hialuronidazo, fosfolipaze in posebne beljakovine, imenovane antigen5.

Strupna vreča vsebuje okoli 50 mg strupa. Sršen vsakič injicira približno 10-15 mg se pravi žuželka lahko piči od tri do petkrat, preden zmanjka strupa.

Trije piki za odraslega človeka, sedem za konja

Sršen je pogosto povsem napačno ocenjen kot »zelo agresiven in nevaren«. Nekateri ljudje se ga zaradi napačnih prepričanj celo zelo bojijo. Nekateri verjamejo, da »trije piki lahko ubijejo odraslega človeka, sedem pa celo konja«. To so le miti saj je bilo znanstveno dokazano, da pik sršena ni nič bolj nevaren od pika ose. Povsem nasprotno pa je,ko govorimo o azijskem velikem sršenu (Vespa mandarinia). Več pikov te žuželke je v resnici lahko smrtno nevarno tudi za ljudi, ki niso alergični. Na Japonskem zaradi pikov te žuželke vsako leto umre med 20in40 ljudi.

Evropski sršen je do človeka navadno ravnodušen za razliko od navadne ose, katera zaradi radovednosti rada brenči okrog. Navadno lahko brez skrbi stojimo ob sadnem drevesu, če so prisotni sršeni. Te žuželke postanejo zelo agresivne le v primeru izzivanja oziroma v bližini njihovega gnezda, kar je razumljivo.

Kljub impresivni velikosti in glasnemu zvoku so sršeni v resnici veliko manj agresivni od nekaterih njihovih manjših sorodnikov, kot je nemška osa ali navadna osa. Ko se mu približujemo, sršen vidno plazi nazaj in na koncu pobegne, ne pa napada. Čeprav daleč od gnezda ni agresiven, bodo delavke odločno branile gnezdo, če so izzvane. Gnezdu se lahko brez provokacij približamo (počasi in ne pihamo proti gnezdu) na približno 50 cm. Gnezda zunaj zgradb navadnoniso problem, vendar iz njih kaplja blato, smrdeča črna tekočina, zaradi katere so gnezda na zidovih ali podstrešjih neprijetna.