VIDEO: Jernej Zoran je V svojem filmu

VIDEO: Jernej Zoran je V svojem filmu

-
0 124

Jernej Zoran, odličen novomeški glasbenik,  je »V svojem filmu«. Povzemamo recenzijo www.rockline.si .

Pravzaprav je vsak od nas, samo spomniti se mora na to. Sem in tja, vsaj nekajkrat  v življenju. No, o Jerneju niti ne gre izgubljati mnogo besed. Mož, doma iz dolenjskega Šentjerneja, se je že v preteklosti izkazal za izvrstnega komponista in kitarista, skratka glasbenega vizionarja. Vselej zna izredno spretno nagovoriti tako manj zahtevnega kot zahtevnega poslušalca. Tudi album »V svojem filmu« je nadaljevanje preteklih zgodb, ki ju zastopata izredno kvalitetna predhodna albuma »Stratosfera« (2012) ter »Romeo, Julija in tatovi sonca« (2015). Novi album potrjuje nadaljnje Jernejevo artistično zorenje ter, kar je najvažneje, z njim ohranja visok kreativni navdih in naboj, ki se ga drži zadnjih nekaj let in je sploh podlaga za redno izdajo novega avtorskega, visoko kvalitetnega materiala.

Na albumu »V svojem filmu« se Jernej, bolj kot kdajkoli, preizkuša v vlogi glavnega vokalista. Le na dveh skladbah je prepustil to vlogo drugemu gostu, to je ženskemu vokalu, ki ga opravi Urška Bakovič v skladbah Povej in zaključni Bodi to, kar si. Jernej je začutil, da je implantacija njegovega vokala pravzaprav tokrat nujna, saj je poezija, ki jo je prispeval za nove skladbe, še posebej intimna in osebno izpovedna. Kar je bistveno pri vsem tem »drznem vokalnem eksperimentu« je spoznanje, da Jernej ob dejstvu, da je v prvi vrsti kitarski »šaman«, oddela vse svoje vodilne vokale povsem dostojno in suvereno.  Če iščemo dlako v jajcu, izpade nekoliko vokalno naivno le ljubezenska Mavrična princeska. Takšna je pač narava skladbe. Jernej Zoran sicer ni tiste vrste pevec, ki bi ga nujno iskali v vlogi vodilnega vokala na albumih, niti ne poseduje specifik oziroma edinstvenih barvnih karakteristik vokalne interpretacije, po katerih bi bil hipoma zapomnljiv, je pa zapel vokale na zadovoljivem kakovostnem nivoju. Izvedba niti za hip ne jemlje skladbam (kot celoti) izpovedne moči oziroma komponistične kredibilnosti (suverenosti). To je tudi bistvo poteze, ki jo je Jernej uspešno udejanjil.

Karakter skladb nosi poudarjen pečat bluesa, obenem pa naznanja, da se je Jernej učil formatiranja kompozicij pri mojstrih, kot so Peter Frampton, David Gilmour, Steve Miller, Eric Clapton,… Drzne kitarske vragolije, kjer mož vseskozi spretno kupčuje z izvornim komponističnim aksiomom »manj je več«, ko pretanjeno razmešča tone za vzdrževanje nenehne melodične nalezljivosti, pa naznanjajo edinstveni šarm večno zimzelenih The Eagles. Skratka, album »V svojem filmu« je natanko to, kar naznanja njegov naslov. V Sloveniji osamljen in edinstven manifest rockovske drznosti. Če v tem oziru albumov žanrskega značaja, kot mu je zapisan »V svojem filmu« po ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji sicer mrgoli, so pri nas (sploh v današnjem času) velika redkost. Z eno besedo, gre za končno pravi slovenski rock’n’roll album brez sapice alternativnorockovskega značaja, ki se večinoma rad prikrade v izpovedni kitarski zvok slovenskih glasbenih skupin.

Na novem albumu sta dva instrumentala. Prvi je srčno bluesrockovsko zabeljeni Ejdžent Kuper, drugi pa ena najmočnejših albumskih kompozicij z nazivom Keru unu (verjetno je tole izpeljano iz dolenjskega dialekta »Katero tisto«), ki nagovarja z neverjetno poslušljivostjo in obenem niza prelep občutek visoko kompatibilnega združevanja močnih kitarskih fraz ter vodilnih muzikaličnih form same skladbe. Ta skladba  neverjetno uspešno prikliče tudi pridih mistike na album.

Kvaliteta tega albuma je tudi njegova izvrstna produkcija. Živa, dinamična, jedrnato kontrastirana in zapolnjena zvočna slika. Album nosi živo vibracijo, njegov zvok pa temelji na lovljenju analogne topline. Album, posnet v treh studiih z domicili v Šentjerneju, Kočevju in Novem mestu, odzvanja polnokrvno rockersko, obenem pa muzikaličnost in kompaktna formatiranost vseh točk nenehno lovi naklonjenost rotaciji na radijskih frekvencah (kar je Jernejeva stalnica).

Tudi tokrat gre za enajst močnih avtorskih kompozicij izdelane karizme, spretno in skrbno embaliranih v format muzikalične nalezljivosti ter pravšnje doze rockovske udarnosti živega odzvena. Jernej se ponaša tudi na novem materialu kot izredno močan in spreten »songwritter« (komponist). Aranžmaji so spretno zabeljeni z nenehno dražljivimi kitarskimi ornamenti in nenehno izražajo iskrivo igriv dotik Jernejevega navdiha ter njegovih domislic v iskanju najprikladnejših kompozicijskih rešitev. Vse stoji na pravem mestu, z »mid-eight« pasažami vred. Skladbe vzdržujejo nenehno muzikalično fluidnost kompatibilnih vezi na relacijah kitica – (predrefren) – refren. Jernej natanko ve in razume, katere dele skladb mora v produkcijsko zvočnem, pa tudi komponističnem oziru kontrastno izpostaviti in obarvati (dodatno razgibati s pretanjeno odmerjenimi kratkimi, a jedrnatimi potezami), da iz njih posledično izvabi še večjo moč v nagovarjanju poslušalca. V tem ostaja mojster. Tudi njegova kitara premore prelep, naravno zveneč ton, ki ne le v vodilnih frazah, pač pa zlasti v solažah (te ostajajo Jernejeva največja izpovedna moč, preverite iz prve roke npr. izjemno izhodno solažo skladbe Odklopljeni svet), hipoma prevzame pozornost, saj nagovarja v podanih strasteh in emocijah stvarno. Resnično, to je sicer izpovedna moč največjih svetovno znanih rock’n’roll zasedb, katerih zvok temelji (»pada ali raste«) na izraznosti kitaristov.

Poezija je polna stvarnih spoznanj bodisi družbeno kritično angažirana (Veliki brat, Pogum, Povej) bodisi osebno izpovedna (tudi ljubezenska, kot je uvodna Avešunfiling), pa ob grenkih spoznanjih obenem vseskozi bodrilna. Nagovarja z optimizmom, buditeljsko (Povej, Bodi to, kar si, Magija). Težko je izluščiti vrhunce albuma, enakovredna fomatiranost novih kompozicij pa znova neverjetno učinkovito kliče po obči rotaciji na radijskih frekvencah. Nasploh, če bi za hip podoživeli še enkrat prva leta osemdesetih. Po albumu »Na zahod« zasedbe Drevored, je novi album Jerneja Zorana drug izjemno močan avtorski dosežek na slovenskem pročelju rock’n’rolla, ki so izšli na samem vzniku leta 2017. Kot tak si zasluži vso pozornost, tako v očeh najširše slovenske glasbene javnosti, kot tudi v programu nacionalnega radia, zlasti pri krepitvi zdrave slovenske srednjevalovske glasbe in s tem posledično slovenske rock’n’roll kulture.