Žabjak naj rešuje vlada, brez lokalnih oblasti

Žabjak naj rešuje vlada, brez lokalnih oblasti

-
0 458

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, predsednik Krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek in romski svetnik Duško Smajek so na novomeškem rotovžu danes spregovorili o težavah Mestne občine Novo mesto pri reševanju romske problematike. Izpostavili so, da država še vedno ne kaže pripravljenosti za ureditev največjega nelegalnega romskega naselja v Sloveniji in reševanja romske problematike na splošno. Zadnja v nizu nerazumljivih odločitev je zavrnitev projekta v romskem naselju Brezje Žabjak, ki ga je Mestna občina Novo mesto prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih.

»S tem razumemo, da država zavrača sodelovanje z lokalno skupnostjo pri urejanju razmer največjega romskega nelegalnega naselja v Sloveniji in bo težave reševala sama,« je uvodoma pojasnil župan Gregor Macedoni.

Žabjak naj rešuje vlada, brez lokalne skupnosti

Največje nelegalno romsko naselje se v večjem delu nahaja na zemljiščih, ki so v lasti Ministrstva za obrambo. Prizadevanja Mestne občine Novo mesto, da bi zemljišča z Občinskim prostorskim načrtom pričeli urejati v letu 2008, je država takrat blokirala in s tem onemogočila pričetek urejanja problematike. Nato je v naslednjih letih kot edino rešitev predlagala brezplačen prenos teh zemljišč na Mestno občino Novo mesto. S tem bi celoten proces prostorskega urejanja in komunalnega opremljanja naselja preložila na Mestno občino Novo mesto, kar občina odločno zavrača. »Stališča občine so jasna. Zemljišča naj se najprej ustrezno prostorsko uredijo in komunalno opremijo, šele potem smo jih pripravljeni sprejeti,« je izpostavil župan.

Občina je s temi dejstvi večkrat seznanila pristojne državne organe, tudi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, vendar brez uspeha. Možnost prostorske ureditve največjega nelegalnega naselja je država izključila tudi iz javnega razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih. V skladu z določili razpisa je prostorsko urejanje neupravičen strošek, medtem ko je razpis dovoljeval prenos in odkup nelegalnih pozidanih zemljišč, kar je iz stališča pravne države nesprejemljivo. Prav tako je bil proces priprave razpisa neskladen z veljavno zakonodajo. Namreč Resolucija o normativni dejavnosti določa, da se mora pri tovrstnih ukrepih država preko javne predstavitve, zbiranja pripomb in opredelitev do le-teh lokalni skupnosti omogočiti sodelovanje v procesu priprave. To pa se ni zgodilo niti med pripravo razpisa niti kasneje, čeprav je na nedoslednosti v kriterijih in merilih razpisa Mestna občina Novo mesto ves čas opozarjala.

Mestna občina Novo mesto je na razpis prijavila projekt v delu naselja Brezje, s pomočjo katerega bi rekonstruirala cesto, priključek na državno cesto, uredila 330 metrov javne razsvetljave ob občinski cesti, 280 metrov v vplivnem območju naselja Kamence in zgradila varno avtobusno postajališče. Ministrstvo je projekt zavrnilo in 1,3 milijona EUR namenilo Prekmurju, 365.000 EUR trem občinam v Jugovzhodni Sloveniji in 300.000 EUR Občini Grosuplje. Mestna občina Novo mesto pa to potezo razume kot dejstvo, da je za državo v Sloveniji za dva milijona EUR bolj prioritetnih projektov od urejanja največjega nelegalnega naselja, čeprav so na tem območju najbolj pereče bivanjske razmere v Sloveniji. Mestna občina Novo mesto bo zoper odločitev ministrstva sprožila tudi upravni spor.

Tako romski svetnik Duško Smajek kot Andrej Redek, predsednik Krajevne skupnosti Bučna vas, ki se nahaja v vplivnem območju naselja Brezje Žabjak, sta opozorila, da je ureditev tega naselja finančno in vsebinsko najzahtevnejši projekt uresničevanja pravic pripadnikov romske skupnosti, zato ga je mogoče izvajati le ob usklajenem delovanju države z lokalno skupnostjo.

Mestna občina Novo mesto zato zahteva, da država prevzame polno odgovornost za vse težave, ki se dogajajo na tem področju. Hkrati poziva vse organizacije, ki si prizadevajo za romske pravice(Varuhinja človekovih pravic, Urad za narodnosti, Amnesty International Slovenija ipd.), da od tega dne dalje vse svoje zahteve v zvezi z izboljšavami razmer v katerih bivajo novomeški romi, naslovijo neposredno na predsednika Vlade RS in Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mestna občina Novo mesto ni več naslovnik za njihove zahteve, so sporočili z MO Novo mesto.