Zakaj je imel NO MONm veliko dela? Preberite

Zakaj je imel NO MONm veliko dela? Preberite

-
1 750

Nadzorni odbor (NO) je delo v letu 2017 pričel oz. nadaljeval z delom iz preteklega leta, na 23.
redni seji konec januarja 2017. Skupaj je NO v letu 2017 opravil 12 rednih sej in 5
korespondenčnih sej, pri čemer so bile korespondenčne seje namenjene predvsem hitrejšemu
potrjevanju zapisnikov sej ali drugega usklajenega pisnega gradiva NO.

Na začetku leta je NO obravnaval pritožbo občana zoper sklep Občinskega sveta Mestne
občine Novo mesto (MONM) o imenovanju predstavnikov občine v svete javnih zavodov. NO
je sprejel sklep, da ni pristojen za obravnavo navedene pritožbe, saj priprava predlogov za
imenovanje predstavnikov občine v svete javnih zavodov in odločanje o le-teh na seji
občinskega sveta ni upravni postopek, v katerem je zoper odločitev mogoče vložiti pritožbo.
Na januarski seji je NO oblikoval in sprejel tudi odgovor javnemu zavodu Anton Podbevšek
Teater (APT), na posredovani odgovor javnega zavoda APT Nadzornemu odboru iz novembra
2016, glede izvajanja priporočil in predlogov kot izhaja iz poročila NO o opravljenem nadzoru
nad izplačilom plač in drugih prejemkov v javnem zavodu APT za leto 2014. V odgovoru NO
javni zavod APT ponovno opozarja, da so, skladno s prvim odstavkom 45. člena Statuta
Mestne občine Novo mesto (DUL, št. 33/16), nadzorovane osebe dolžne spoštovati mnenja,
priporočila in predloge NO MONM, podane v navedenem končnem poročilu (Tudi Zakon o
lokalni samoupravi v 32. členu določa, da so župan, občinski svet in organi porabnikov
občinskih sredstev dolžni obravnavati poročilo NO in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati njegova priporočila in predloge). NO o svojem odgovoru oziroma stališču obvesti
tudi župana MONM.

Hkrati je NO na januarski seji, na podlagi odgovora MONM in posredovanih podatkih o
zaposlenih v občinski upravi MONM, pozval župana, da posredovani seznam zaposlenih v
občinski upravi MONM uskladi z javno objavljenim telefonskim imenikom zaposlenih v
občinski upravi, v delu, ki se nanaša na naziv delovnih mest, sistematizacijo, polne ter pravilne
nazive delovnih mest in izobrazbe. NO je namreč ugotovil neskladje med dejanskim stanjem
in stanjem, objavljenim v javno dostopnih virih MONM (splet).

Na isti seji je NO tudi sprejel sklep o načrtovanem obsegu finančnih sredstev, potrebnih za
delo NO za leto 2018 in sicer v enaki višini in z enako obrazložitvijo kot v predlogu finančnega
načrta za leto 2017 ter potrdil poročilo o delu NO MONM za leto 2016.

Prav tako je na isti seji NO sprejel sklepa, skladno z letnim načrtom dela za leto 2017, o izvedbi
nadzorov:
– Nadzor nad poslovanjem javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto za leti 2015 in
2016, pri čemer se nadzor opravi v Zavodu za šport, kulturo, turizem in mladino Novo
mesto kot pravnemu nasledniku javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto
– Nadzor nad veljavnimi pogodbami za nepremičnine v letu 2016, v katerih nastopa
MONM kot najemodajalec ali najemnik

Na februarski seji se je NO, med drugim, seznanil s pregledom priporočil, ki so bila sprejeta v
končnih poročilih NO o opravljenih nadzorih v obdobju 2014 – 2016 in sprejel sklep, da se
odgovornim osebam nadzorovanih subjektov, svetom javnih zavodov ter županu MONM
posreduje poziv za poročanje o izvajanju priporočil in predlogov NO, ki so bila sprejeta v
končnih poročilih NO o opravljenih nadzorih v obdobju 2014 – 2016, v skladu s 45. členom
Statuta MONM (Dolenjski uradni list, št. 33/16) in 32. členom ZLS.

Prav tako je na isti seji NO obravnaval anonimni predlog za uvedbo nadzora v MONM in sprejel
sklep, da bo opravil nadzor na podlagi anonimnega predloga.

Na seji v mesecu marcu 2017 je NO, med drugimi zadevami, obravnaval osnutek odgovora
NO na odgovor javnega zavoda APT iz meseca februarja 2017 in se seznanil s poteki nadzorov
v javnem zavodu Zdravstveni dom Novo mesto, Zavodu za šport, kulturo, turizem in mladino
Novo mesto kot pravnemu nasledniku Agencije za šport Novo mesto in nad veljavnimi
pogodbami za nepremičnine v letu 2016, v katerih nastopa MONM kot najemodajalec ali
najemnik.

Na seji v mesecu aprilu 2017 je potrdil predlagano vsebino odgovora javnemu zavodu APT,
vezanega na odgovor javnega zavoda APT iz meseca februarja 2017, in odgovor posredoval
Svetu javnega zavoda APT ter s svojim odgovorom seznanil tudi župana MONM, občinski svet
in ravnatelja APT. Prav tako je NO obravnaval prejeto poročilo Sveta javnega zavoda APT, o
izvajanju priporočil in predlogov NO, podanih v končnem poročilu o opravljenem nadzoru. Na
podlagi prejetega poročila Sveta javnega zavoda APT je NO sprejel sklep, da s končnim
poročilom o opravljenem nadzoru nad izplačilom plač in drugih prejemkov v javnem zavodu
APT Novo mesto za leto 2014 ter z vso komunikacijo med NO, javnim zavodom APT in Svetom
javnega zavoda APT seznani Računsko sodišče RS.

Za seznanitev Računskega sodišča RS s problematiko javnega zavoda APT (o ugotovitvah
nadzora smo podrobno poročali že na novinarski konferenci decembra 2016) se je NO odločil
potem, ko je izčrpal vse zakonsko predvidene oblike vplivanja na implementacijo priporočil in
predlogov, zapisanih v končnem poročilu o nadzoru ter dodatno pojasnjenih in argumentiranih
v odgovoru NO javnemu zavodu APT v januarju 2017. Prav tako je NO ugotovil, na podlagi
prejetega pisnega stališča Sveta javnega zavoda APT, da tudi slednji ni pripravljen upoštevati
in ukrepati skladno s priporočili NO ter na ta način zagotoviti oziroma omogočiti gospodarno
porabo sredstev. Svet javnega zavoda, v nasprotju z NO, tudi dejansko razpolaga z mehanizmi
za zagotovitev implementacije priporočil v poslovanje javnega zavoda. NO je na podlagi pisne
komunikacije z javnim zavodom APT in Svetom javnega zavoda APT ter njunih stališč ocenil,
da nadaljnje utemeljevanje ni več smiselno oziroma je neučinkovito, zato je s celotno
problematiko seznanil Računsko sodišče RS, s tem pa odgovornost za (ne)odpravo
ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju javnega zavoda prenesel na Svet
javnega zavoda in župana MONM, odločitev o morebitnih nadaljnjih korakih pa prepustil
Računskemu sodišču RS.

NO je na aprilski ugotovil tudi, da Vrtec Pedenjped Novo mesto, potem ko ni posredoval
odzivnega poročila na Osnutek poročila o opravljenem nadzoru nad najemom odvetniških
storitev za leti 2014 in 2015, ni v predvidenem predpisanem roku poročal niti o izvajanju
priporočil in predlogov NO iz končnega poročila o opravljenem nadzoru. Na podlagi
ponovnega poziva NO za posredovanje predpisanega poročila, je Vrtec Pedenjped v mesecu
maju 2017 posredoval zahtevano poročilo. Primer izpostavljamo zato, da opozorimo na
splošno problematiko podcenjujočega odnosa do Nadzornega odbora kot samostojnega in
neodvisnega organa lokalne samouprave, s katero se srečujemo pri izvajanju nadzorov v
MONM.

Na isti seji je NO obravnaval še vprašanja glede notranje revizije v MONM in javnih zavodih,
katerih (so)ustanovitelj je MONM in zaprosil MONM za posredovanje revizijskih poročil.
Prav tako je NO zaprosil župana MONM za posredovanje pravne podlage na podlagi Zakona o
integriteti in preprečevanju korupcije o združljivosti funkcije podžupana MONM  Bojana
Kekca s funkcijo člana Sveta javnega zavoda Gasilsko reševalnega centra (GRC) Novo mesto.
NO je v predvidenem roku za odgovor prejel informacijo o odstopu podžupana Bojana Kekca
s funkcije člana Sveta javnega zavoda GRC Novo mesto.

Na seji v mesecu maju se je NO seznanil s potekom tekočih nadzorov in težavami pri
pridobivanju zahtevane dokumentacije, predvsem pri javnem zavodu Zdravstveni dom Novo
mesto.

Nadalje se je NO seznanil s prejetimi poročili nadzorovanih subjektov o izvajanju priporočil in
predlogov NO iz končnih poročil o opravljenih nadzorih.

Prav tako se je NO seznanil z odgovori župana glede vprašanj notranje revizije v MONM in
javnih zavodih, katerih (so)ustanoviteljica je MONM ter revizijskimi poročili o opravljeni
notranji reviziji MONM in javnih zavodih MONM (10x).

NO se je tudi seznanil z obvestilom odvetnika, ki je zastopal dr. dent. med. Aleksandra
Tepavčevića, o diskriminatornem javnem razpisu MONM za podelitev nadomestne koncesije
na področju zobozdravstvene dejavnosti. NO je ugotovil, da nima pristojnosti ukrepanja v
smislu poziva odvetnika.

Na junijski seji se je NO seznanil s potekom tekočih nadzorov in težavami pri pridobivanju
zahtevane dokumentacije, predvsem pri Zavodu za šport, kulturo, turizem in mladino Novo
mesto kot pravnemu nasledniku javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto.

NO je obravnaval tudi dopis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Odstop zadeve v
pristojno reševanje – Vrtec Pedenjped, na podlagi pisne pobude za uvedbo izrednega
inšpekcijskega nadzora določenih odvetniških storitev. NO je ugotovil, da je v letu 2016 že
opravil nadzor nad odvetniškimi storitvami v vrtcu Pedenjped Novo mesto za leti 2014 in 2015
ter sprejel končno poročilo o opravljenem nadzoru, zato je sprejel sklep, da ne bo spreminjal
programa dela za leto 2017.

Na julijski seji se je NO seznanil s potekom tekočih nadzorov in težavami pri pridobivanju
zahtevane dokumentacije, predvsem pri Zavodu za šport, kulturo, turizem in mladino Novo
mesto kot pravnemu nasledniku javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto, kjer kljub
pozivom vse zahtevane dokumentacije NO še ni prejel.

V drugi polovici leta je NO predvsem obravnaval pripravo in sprejem osnutkov poročil, odzivni
poročili in pripravo ter sprejem končnih poročil:
 o nadzoru avtorskih, podjemnih in svetovalnih pogodb, sklenjenih ali izplačanih v letih
2013, 2014 in 2015 v javnem zavodu Zdravstveni dom Novo mesto in
 o nadzoru nad veljavnimi pogodbami za nepremičnine v letu 2016, v katerih nastopa
MONM kot najemodajalec ali najemnik

Poleg tega se je v drugi polovici leta 2017 NO seznanjal o poteku nadzora poslovanja Zavoda
za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto za leti 2015 in 2016 kot pravnemu nasledniku
javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto ter težavami pri pridobivanju zahtevane
dokumentacije in vztrajal oziroma še vedno vztraja pri zahtevah za posredovanje opredeljene
dokumentacije.

Prav tako je NO obravnaval in posvetil posebno pozornost varovanju osebnih podatkov pri
objavi končnih poročil nadzorov, saj je MONM od informacijskega pooblaščenca prejela poziv
za podajo pisnega pojasnila zoper prijavo, iz katere izhaja sum kršitve določb Zakona o varstvu
osebnih podatkov zaradi neustreznega zavarovanja osebnih podatkov pri objavi dokumentov
Nadzornega odbora na spletni strani MONM.

NO je obravnaval tudi dopis športnega društva SU Novo mesto glede dela financiranja
aktivnosti društva, ki bi ga zagotavljala MONM, in sprejel sklep, da izpostavljena problematika
ni v pristojnosti NO.

V letu 2017 je NO tako zaključil 2 nadzora, predvsem zaradi obsežnosti in zahtevnosti nadzorov
ter težavnosti pri pridobivanju dokumentacije. Končna poročila o opravljenih nadzorih sta
dostopna na spletnih straneh MONM, vsekakor pa bi želeli izpostaviti nekatere ugotovitve:
O nadzoru avtorskih, podjemnih in svetovalnih pogodb, sklenjenih ali izplačanih v letih 2013,
2014 in 2015 v javnem zavodu Zdravstveni dom Novo mesto:
Nadzor v javnem zavodu Zdravstveni dom Novo mesto (ZD) je NO pričel že v septembru 2016
(v letu 2015 je bil nadzor NO s strani takratnega vodstva ZD onemogočen) in se med nadzorom
soočal s precejšnjimi težavami pri pridobivanju zahtevane dokumentacije. ZD je bil
dokumentirano pozvan za posredovanje vse dokumentacije in pojasnil, ki jih ima na voljo in
ki jo je NO specificiral, za namen razjasnitve predmeta nadzora, najmanj 11 – krat.

Posredovana dokumentacija je bila vedno pomanjkljiva, nepopolna ali neskladna s
specificirano v zahtevkih. ZD je NO, na vztrajanje NO po posredovanju zahtevane specificirane
dokumentacije, celo predlagal, da nadzor zaključi na podlagi že posredovane dokumentacije
in bo nato ZD pojasnjeval ugotovitve NO v odzivnem poročilu. Na takšen predlog NO ni pristal,
saj bi bil na ta način nadzor bistveno manj kvaliteten, ugotovitve posplošene ter slabo
argumentirane, ZD pa bi v odzivnem poročilu bistveno lažje ugovarjal ugotovitvam NO. Zaradi
težav pri pridobivanju dokumentacije je NO v svojem poročilu, upoštevaje Pravilnik o obveznih
sestavinah poročila nadzornega odbora občine, sodelovanje med NO in ZD označil za
neprimerno.

Poročilo o nadzoru je NO sprejel 15.11.2017, pri čemer je upošteval navedbe iz odzivnega
poročila v delih, kjer je ZD utemeljil svoje trditve in to v Poročilu o nadzoru jasno označil.
Glede na to, da v Odzivnem poročilu ZD ni predložil listinskih dokazov, kot to predvideva 12.
člen Pravilnika o obveznih sestavinah poročila NO občine (veljavnim od 11.4.2009 in izdanim
od Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter s soglasjem Ministrstva za
finance), je NO ugotovil, da ZD v Odzivnem poročilu, v največjem delu, ni ovrgel ugotovitev
NO. NO tako ni mogel sprejeti posplošenih, nepovezanih z vsebino Poročila o nadzoru in z
listinskimi dokazi nepodkrepljenih trditev v Odzivnem poročilu ZD, ki ne odgovarjajo na
konkretizirane in specificirane navedbe NO.

NO je ugotovil, da je ZD 2 dni po izteku enomesečnega roka, predvidenega za posredovanje
odzivnega poročila, naknadno posredoval še prilogo k Odzivnemu poročilu. Kljub temu, da NO
ni bil dolžan upoštevati gradiva, posredovanega po izteku predvidenega roka in ga je
obravnaval kot brezpredmetnega, je prilogo pregledal, vendar v njej ni našel novih ali
pomembnejših ugotovitev. Prav tako priloga ni vsebovala nikakršnih listinskih dokazil oz. je
priloga vsebovala že predstavljana pojasnila v Odzivnem poročilu in splošno predstavitev
razmer v ZD. Kljub prekoračenemu roku je NO prilogo k Odzivnemu poročilu priložil k prilogam
Poročila o nadzoru. NO je bil sicer precej presenečen nad dejstvom, da je Odzivno poročilo
obsegalo 7 strani, priloga pa 25 strani, da ni bilo nikjer v Odzivnem poročilu navedeno, da
obstaja tudi priloga in da je, po navedbah ZD, priloga izpadla pri kuvertiranju, pri čemer so
Odzivno poročilo pošiljali v e-obliki. Hkrati Odzivno poročilo v prilogi k Odzivnemu poročilu ni
bilo več Odzivno poročilo temveč Dopis k Odzivnemu poročilu.

NO je v Poročilu o nadzoru zapisal, da zaradi obsega Poročila o nadzoru (63 strani poročila, z
Odzivnim poročilom in prilogami pa skoraj 100 strani) v prilogah ni podajal tudi listinske
dokumentacije, na podlagi katere je izvedel svoje ugotovitve, vendar da vso pripadajočo
dokumentacijo poseduje in da je na voljo zainteresiranim ter upravičenim osebam oziroma
inštitucijam.

V nadaljevanju so povzete kršitve in nepravilnosti, ki so se sistemsko ponavljale skozi
nadzorovano obdobje:
1. Pomanjkljivo in/ali nepravilno izpolnjene naročilnice, potni nalogi in javna naročila, ki
ne zagotavljajo revizijske sledi
2. Nenamenska poraba sredstev (stroški reprezentance, obdarovanje, oblikovanje
novoletnih voščil, zakup dvoran, oglaševanje v brezplačnih medijih, pogostitve,
izobraževanje,… )
3. Neupoštevanje ZDoh-2 (Zakona o dohodnini)
4. Neupoštevanje 2/2. člena ZJF in ZJN-2 oz. nadalje ZJN-3
5. Drobljenje računov in zavajanje z neustrezno vsebino računov
6. Oddaja naročil ponudnikom, ki so med seboj povezane osebe (in prijavljene na istem
naslovu)
7. Neverodostojne ponudbe
8. Neustrezno evidentiranje odhodkov v glavni knjigi
9. Potrjevanje računov in plačila po računih, ki niso skladni s pogodbami in sporazumi,
plačevanje višjih zneskov računov kot to predvidevajo sklenjene pogodbe in sporazumi
ter neskladje računovodskih listin
10. Nespoštovanje tretjega odstavka 24. člena Odloka o preoblikovanju javnega zavoda
Zdravstveni dom Novo mesto (nenamenska poraba najemnin)
11. Analize stroškovne upravičenosti niso priložene podjemnim pogodbam in niso ustrezne
predpisanim določilom 53.c člena ZZDej.

Pojasnila oziroma primeri navedb točk 1-11 izhajajo iz naslednjih ugotovitev:
 Nenamenska poraba sredstev, neupoštevanje ZDoh-2 in 2/2. člena ZJF-2: Odlok o
preoblikovanju javnega zavoda ZD Novo mesto navaja, da prihodki iz najemnin
pripadajo zavodu, ki jih mora namensko uporabiti za vzdrževanje in investicijska
vlaganja v nepremičnine oz. za posodabljanje opreme na območju občine
ustanoviteljice, katere prostorske zmogljivosti se dajejo v najem. Hkrati tudi ZJF določa,
da se kupnina, najemnina in odškodnina za državno oz. občinsko stvarno premoženje
uporabijo samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja države
oziroma občine.

V svojem letnem poročilu za leto 2015 ZD izkazuje znesek 1,2 mio EUR, ki je nastal z
opravljanjem tržnih dejavnosti:
– prihodki od samoplačnikov in doplačil
– drugi prihodki (iz naslova najemnin in drugih storitev, od zavarovalnic za pokrivanje
škod,…)
– prihodki od drugih plačnikov za izvajanje zdravstvene dejavnosti

Hkrati ZD v letnem poročilu za leto 2015 navaja, da znaša izplačan obseg sredstev za
delovno uspešnost v letu 2015 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu skoraj
279.000 EUR. NO je ugotovil, da je bila navedena uspešnost izplačana tudi iz prihodkov
iz naslova najemnin, kar je v nasprotju z Odlokom o dopolnitvi in spremembah Odloka
o preoblikovanju javnega zavoda ZD Novo mesto.

Prav tako ZD v Odzivnem poročilu navaja, da je za račune dobaviteljev ZD kot so Grajska
ploščad, Veteks, Jože Kotar s.p., Irena Potočar Papež s.p., Jasna Šinkovec s.p., Ping
pong, Kulturno društvo pihalni orkester, Inštitut za javno upravo, vir odhodkov
prihodek iz tržne dejavnost. Navedeni odhodki so evidentirani na podskupino kontov
461, izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 1.1.
do 31.12.2015 v stolpcu 5 in v AOP 674 vsebuje znesek v višini 69.807 EUR in je občutno
nižji od zgoraj navedenih računov. Glede na navedeno dejstvo je NO ugotovil, da
navedeni odhodki niso bili (v celoti) izplačani iz tržne dejavnosti.

Podobne ugotovitve veljajo tudi za leti 2014 in 2013.
Nikjer v poslovnem poročilu za nobeno nadzorovano poslovno leto ni razkritega
zneska, koliko zanašajo prihodki od najemnin, prav tako ZD tega podatka ni navedel v
Odzivnem poročilu, zato Odzivno poročilo ni prepričalo NO, da ni šlo za porabo
sredstev v nasprotju z ZJF.

Primer: ponudba podjetja Grajska ploščad d.o.o. za pogostitev upokojencev ZD je
znašala za meni 13,50 EUR na osebo in sicer za 200 oseb, medtem ko je končni račun v
skupni vrednosti 5.264,11 EUR za pogostitev znašal, preračunano na meni, 20,25 EUR
na osebo, ali preračunano na osebe – 300 oseb, kar pomeni bistveno neskladnost.

Primer: Predlog izvedbe javnega naročila za nabavo poslovnih daril v letu 2015, na
podlagi katerega je bil izdan sklep z ocenjeno vrednostjo naročila 6.000 EUR brez DDV.
Pridobljena je bila samo ena ponudba, ponudnika Veteks Barbara Veselič s.p., za
skupno vrednost 15.629 EUR z DDV. Dobavitelj je nato ZD izdal dva računa, za poslovna
darila v vrednosti 7.320 EUR z DDV in za darila za upokojence in zaposlene v vrednosti
8.309 EUR z DDV, pri čemer je drugi račun knjižen na konto drugih neproizvodnih
storitev. Poleg ugotovitev o nenamenski porabi sredstev, je NO ugotovil tudi:
– da ocenjeno vrednost naročil (daril) znatno presega dejanska vrednost na računu
– vrednost darila po računu (16,96 EUR) presega vrednost 13 EUR, zaradi česar bi ZD
moral voditi poimensko evidenco o vseh danih darilih, s tem pa zagotoviti tudi ustrezno
obdavčitev po ZDoh-2. ZD navedenih daril ni štel kot boniteto oziroma ni obračunal
dohodnine skupaj s plačo.

Primer: Računa Atelje Kotar, Jože Kotar s.p., likovne rešitve pri oblikovanju strokovnih
priznanj, uporaba avtorskega dela za namen in uporabo pri oblikovanju priznanj za
strokovno delo, prvi vrednosti 2.280 EUR in drugi v vrednosti 1.490 EUR.

NO je v Poročilu o nadzoru menil, da navedene opravljene storitve niso nujno
potrebne za delovanje ZD oz. niso skladne s poslanstvom zavoda, kar pomeni
nenamensko porabo. Prav tako na računih ni natančnega opisa opravljenih storitev, da
tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa popolnoma
jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg opravljene storitve (po
pojasnilih DURS-a).

K istemu primeru lahko uvrstimo tudi račun Atelje Kotar, Jože Kotar s.p. za oblikovanje
in nabavo novoletnih voščil v vrednosti 1.360 EUR.

Primer: V letu 2014 je bil znesek računov, ki jih je ZD plačala Televiziji Novo mesto za
organizacijo in izvedbo na ključ ”Svečane prireditve ob sklenitvi dveletne energetske
sanacije ZD Novo mesto” 12.375 EUR, skupaj z gostinskimi storitvami Zavoda Okus, pa
je strošek svečane prireditve znašal najmanj 18.193 EUR. NO je zavzel stališče, da gre
za porabo sredstev v nasprotju z ZJF oziroma nenamensko porabo sredstev, saj
prireditev ni imela nikakršnega doprinosa h kvaliteti storitev, ki jih ZD izvaja za občanke
in občane.

Primer: ZD je v obdobju 2013-2015 namenil preko 7.000 EUR za karte za kopanje
ponudnika Terme Krka d.o.o. in sicer za svoje redno zaposlene. Vprašljiva je
namenskost porabe sredstev glede na ZJF, v vsakem primeru pa je NO ugotovil, da ZD
ne vodi poimenske evidence porabe sredstev (NO je za evidence zaprosil, a jih ni dobil),
zato ni bilo mogoče ugotavljati, ali se je zadostilo ZDoh-2.

 Drobljenje računov in zavajanje z neustrezno vsebino računov:
Primer: v letu 2014 je bil izdan predlog za izvedbo javnega naročila za perilni material
(rjuhe, serveti,…) in izdan sklep, v katerem znaša ocenjena vrednost naročila 8.500 EUR
brez DDV. Izbran je bil dobavitelj Veteks Barbara Veselič s.p. na podlagi ponudbe, ki je
vsebovala krpe vafel in brisače dveh dimenzij in ne rjuhe kot je bilo navedeno v
predlogu javnega naročila. Dobavitelj je nato 15.12.2014 izdal račun za opravljeno
izdobavo v skupni vrednosti 8.553 EUR z DDV, nato pa je isti dobavitelj dne 31.12.2014
izdal še račun za 420 darilnih setov v skupni vrednosti 6.640 EUR. NO je v Poročilu o
nadzoru menil, da je navedena vrsta blaga na računu neustrezna (perilni material), ker
je bil račun evidentiran na druge stroške oz. ni bil poknjižen na konte podskupine –
stroški materiala. Dejanska vsebina oz. namen, je bil po mnenju NO, darila za
zaposlene in upokojence ali morda še za poslovne partnerje in je povezan z računom z
vrsto blaga darilni seti. V letih 2012 in 2013 je bil dejansko samo po eden račun (npr. v
letu 2013 20.069 EUR dobavitelja prav tako Veteks Barbara Veselič s.p., izbranega brez
sklepa o začetku postopka javnega naročanja in brez pridobljenih ponudb na podlagi
Pravilnika o postopku javnega naročanja), zato je NO zavzel stališče, da je v letu 2014
šlo za namerno delitev na dva računa oz. za zavajanje.

 Oddaja naročil ponudnikom, ki so med seboj povezane osebe (in prijavljene na istem
naslovu), neverodostojne ponudbe in neustrezno evidentiranje dogodkov v glavni
knjigi

Primer: v letu 2013 (december) je bil izdan predlog izvedbe javnega naročila za
preureditev otroške preventive in izdan sklep o začetku postopka izvedbe naročila, kjer
je bila ocenjena vrednost 19.425 EUR brez DDV. ZD je pridobil tri ponudbe:
– Gismont plus Želimir Brčina s.p., Pod vinogradi 15, 8351 Straža, v vrednosti
19.425 EUR
– Veno Brčina s.p., Pod vinogradi 15, 8351 Straža, v vrednosti 20.023 EUR brez
DDV
– Brčina d.o.o., Pod vinogradi 15, 8351 Straža, v vrednosti 22.990 EUR – ponudba
nima priložene specifikacije del, ampak le skupno vrednost gradbenoobrtniških
ter strojnih del.

Izbrano je bilo podjetje Gismont plus Želimir Brčina s.p.. NO je med drugim ugotovil:
– Sum (glede na mejne vrednost predmeta javnega naročila), da gre za namerno
drobljenje v izogib uporabe ZJN-2, saj je v obeh primerih (glej tudi spodnji
primer) izbran isti izvajalec, časovni zamik obeh predlogov je manj kot mesec
dni, vsebina del je enaka – investicijsko vzdrževanje
– Da so vsi trije ponudniki med seboj povezane osebe, sedež dejavnosti vseh treh
je na istem naslovu in zato NO zavzema stališče, da naročnik s tem ni zadostil
določbam ZJN-2 in da je šlo za izbor že vnaprej izbranega ponudnika in najmanj
negospodarno ravnanje
– Skupna vrednost računov presega vrednost po sprejetem predračunu
– Knjiženje poslovnega dogodka na neustrezen konto
Primer: v letu 2013 (november) je bil izdan predlog izvedbe javnega naročila za
obrtniška dela v avli in izdan sklep o začetku postopka izvedbe naročila, kjer je bila
ocenjena vrednost 19.880 EUR brez DDV. ZD je pridobil tri ponudbe:
– Gismont plus Želimir Brčina s.p., Pod vinogradi 15, 8351 Straža
– Veno Brčina s.p., Pod vinogradi 15, 8351 Straža, v vrednosti 23.965 EUR
– Samigrad d.o.o. Brusnice v vrednsoti 26.649 EUR – na ponudbi je ročno
napisano ime podjetja, ponudba je brez podpisa in brez žiga (neverodostojna
listina)
Izbrano je bilo podjetje Gismont plus Želimir Brčina s.p., najugodnejši ponudnik. NO je,
med drugim, ugotovil da:
– Pridobljena ponudba Samigrad d.o.o. ni verodostojna listina
– Pridobljena ponudba ponudnika Veno Brčina je ponudba izvajalca, ki je
povezana oseba izbranega ponudnika (Želimir Brčina s.p.), sedež dejavnosti je
na istem naslovu
– Vrednost računa začasne situacije in končni obračun sta višja kot po prejeti
ponudbi
– Knjiženje poslovnega dogodka na neustrezen konto
 Potrjevanje računov in plačila po računih, ki niso skladni s pogodbami in sporazumi,
plačevanje višjih zneskov računov kot to predvidevajo sklenjene pogodbe in
sporazumi ter neskladje računovodskih listin

Primer: V obdobju 2013 – 2015 je ZD za potrebe vzdrževanja in nabave lastnega
voznega parka koristil storitve ponudnikov TPV Avto d.o.o. Novo mesto in Berus d.o.o.
Novo mesto. NO je v Poročilu o nadzoru ugotovil, med drugim, naslednje nepravilnosti
oziroma pomanjkljivosti:
– Pri nobeni od naročenih storitev za pranje in čiščenje ni napisane registrske
številke in ne znamke/tip vozila, na katerem so bile storitve opravljene, kar
dopušča možnost zlorab (TPV)
– Na računih za naročeno blago ni registrske oznake oz. tipa vozila, na katerega
se blago nanaša (TPV)
– Izdani računi, ki se sklicujejo na pogodbo niso v skladu s podpisanim Okvirnim
sporazumom, storitve so zaračunane po višji ceni (TPV)
– Potrjevanje računov kljub temu, da niso skladni s sklenjenim Okvirnim
sporazumom in so v škodo ZD (TPV)
– Sklenjeni Okvirni sporazum omogoča izvajalcu, da enostransko spremeni cenik
storitev, takšna pogodba je lahko škodljiva (TPV)
– Izdani računi (v večji meri) niso izstavljeni v skladu s podpisanim Okvirnim
sporazumom, storitve so zaračunane po višji ceni, ni upoštevan po pogodbi
določen popust (Berus)
– Potrjevanje računov kljub temu, da niso skladni s sklenjenim Okvirnim
sporazumom in so v škodo ZD (Berus)
– Sklenjeni Okvirni sporazum omogoča izvajalcu, da enostransko spremeni cenik
storitev, takšna pogodba je lahko škodljiva (Berus)
 Analize stroškovne upravičenosti niso priložene podjemnim pogodbam in niso
ustrezne predpisanim določilom 53.c člena ZZDej.

Primeri:
– V primerih, ko gre za ponovno sklenitev podjemne pogodbe, je tudi opravljena
stroškovna upravičenost popolnoma identična prejšnji, z izjemo navedbe
datuma, tako je na primer tudi za strošek redne zaposlitve v letu 2014
upoštevan bruto strošek dela iz maja 2012
– Obsegi dejansko opravljenih ur po pogodbi bistveno odstopajo od obsegov, ki
so bili upoštevani v analizah
– Analize vsebujejo pavšalno oceno, da gre za finančno ugodnejše rešitve, niso
pa razvidni vsi stroški, kakšen obseg ur je predviden in upoštevan
– Analize predstavljajo popolnoma različne obsege dela
Med nadzorom je NO ugotovil tudi, da med posredovanimi pogodbami o izobraževanju, ki so
bile sklenjene s tremi redno zaposlenimi v ZD in sicer za specializacijo, obstajajo različni pogoji
dokončanja študija. Tako je pri dveh pogodbah z datumom določeno, kdaj bo javna uslužbenka
končala specializacijo, pri eni javni uslužbenki, ki je družinsko povezana z direktorico ZD, pa
datum končanja specializacije ni definiran.

S Poročilom o nadzoru ZD je bil Občinski svet MONM seznanjen na svoji seji v mesecu
novembru 2017, na kateri pa ni bila prisotna svetnica dr. Milena Kramar – Zupan, direktorica
ZD v obdobju, na katerega se je nanašal nadzor. Zanimivo je bilo dejstvo, da se Občinski svet,
razen g. mag. Adolfa Zupana, v večini ni ukvarjal z vsebino Poročila o nadzoru, ampak je v
glavnem obravnaval NO. Tako je pri glasovanju, kljub temu, da so bili prisotni na seji, 6
svetnikov glasovalo, da se niso seznanili s Poročilom o nadzoru v ZD. Glede na to, da na seji ne
odločajo o sprejemu ali vsebini poročil NO, temveč gre le za seznanitev s poročili, bi veljalo
preveriti, ali so potemtakem upravičeni do sejnine, če so prisotni na seji, niso pa seznanjeni z
dogajanjem na seji.

Edini izmed svetnikov, ki se je resneje odzval na vsebino Poročila o nadzoru, je bil že omenjeni
Adolf Zupan. Že v uvodu je sicer izpostavil, da njegov nastop ni v ničemer povezan z
družinsko povezanostjo z direktorico ZD iz obdobja nadzora, vendar je njegov odziv bil v
večjem delu le opis razmer v ZD iz tistega obdobja in posplošene oziroma pavšalne ocene o
neutemeljenosti ugotovitev NO. Skladno s tem sem moral ponovno poudariti, da je NO svoje
ugotovitve temeljil na pridobljenih in v Poročilu o nadzoru navedenih ter natančno
specificiranih listinah, medtem, ko niti ZD v Odzivnem poročilu, niti Adolf Zupan, nista
navedla oz. priložila nobenih listinskih dokazil, ki bi skladno s 12. členom Pravilnika o obveznih
sestavinah poročila NO občine, bili potrebni za argumentiran ugovor trditvam NO.
Prav tako je bilo na seji Občinskega sveta opaziti, da nekateri svetniki ne razumejo pojma
podjemna pogodba, ki se pojavlja v sklepu o izvedbi nadzora v ZD, saj so se pritoževali nad
obširnostjo Poročila o nadzoru, zato jih je bilo potrebno seznaniti oziroma napotiti na 619. člen
Obligacijskega zakonika, ki opredeljuje pojem podjemne pogodbe. Podjemna pogodba je
namreč bistveno širši pojem kot le oblika pogodbe o delu oz. razmerju med delodajalcem in
podjemnim delavcem.

Na zadnji seji NO v letu 2017 je NO sprejel sklep, da se, glede na ugotovitve v Poročilu o
nadzoru, Poročilo o nadzoru avtorskih, podjemnih in svetovalnih pogodb, sklenjenih ali
izplačanih v letih 2013, 2014 in 2015 v javnem zavodu Zdravstveni dom Novo mesto posreduje
v vednost in morebitno nadaljnje ukrepanje Računskemu sodišču RS, Komisiji za
preprečevanje korupcije in Policiji, ki lahko s svojimi širšimi pooblastili dobijo celostni vpogled
v poslovanje ZD na določenih segmentih, če bodo ocenili, da je to potrebno.
O nadzoru nad veljavnimi pogodbami za nepremičnine v letu 2016, v katerih nastopa MONM
kot najemodajalec ali najemnik:

Nadzor nad veljavnimi pogodbami za nepremičnine v letu 2016, v katerih nastopa Mestna
občina Novo mesto (MONM) kot najemodajalec ali najemnik, je NO pričel v mesecu marcu
2017 in ugotovil:

 Da MONM nima vzpostavljene evidence nepremičnega premoženja, ki je v njeni lasti,
kar je v neskladju s 37. členom ZSPDSLS (Zakon o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti). Evidence so neurejene v smislu zemljiško-knjižnega
stanja nepremičnin, urejenega vpisa nepremičnin v kataster stavb oz. zemljiški
kataster, urejen vpis nepremičnine v centralno evidenco nepremičnega premoženja,
urejena medsebojna razmerja med etažnimi lastniki,….
 Da skrbniki pogodb ne izvajajo nalog skladno s predmetom pogodbe in predpisi na
področju upravljanja s premoženjem
 MONM je leta 1999 sprejela Pravilnik o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji za
gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti MONM, ki je še vedno veljaven in na
katerega se sklicujejo veljavne pogodbe, vendar omenjeni pravilnik ni bil usklajen z
ZSPDSLS niti z uredbo.
 Da stanovanja v lasti MONM uporablja 24 najemnikov, za enega izmed teh pogodba o
najemu ne obstaja
 Da 5 najemnikov stanovanj v lasti MONM v letu 2016 ni plačevalo najemnin, zaradi
česar je bil proračun MONM v letu 2016 ob 4.826 EUR
 Da MONM v letu 2016 ni izdala opominov ali izvedla postopke za izterjavo neplačanih
obveznosti iz naslova neplačanih najemnin za stanovanja, kar je v neskladju s ZJF, ki
določa, da morajo neposredni uporabniki zagotoviti popolno in pravočasno pobiranje
prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun.
 Da MONM daje v najem stavbna zemljišča brez sklenjenih pogodb in sicer je bilo
takšnih najemov v letu 2016 osem, izhajajo pa še iz 80 – ih let prejšnjega stoletja in
niso ažurirane
 Da MONM ne izvaja spremljanja plačil najemnin za stavbna zemljišča, kar je v
nasprotju z določili ZSPDSLS in ZJF
 Da določeni najemniki stavbnih zemljišč ne plačujejo svojih obveznosti, kar je v
nasprotju z določili ZSPDSLS in ZJF
 Da MONM oddaja prostore v svoji lasti 35 uporabnikom brezplačno (društvom,
združenjem, Karitas,…)
 Da najemniki objektov, ki jim jih MONM oddaja v najem, te objekte oddajajo v
podnajem in to brez soglasja lastnika, čeprav najemne pogodbe določajo, da najemnik
ne sme dati nepremičnine naprej v podnajem. Na takšen način NO ugotavlja, da
MONM dejansko ne razpolaga s podatkom, kdo in pod kakšnimi pogoji dejansko
uporablja njene nepremičnine
 Da MONM ni odreagirala na kršenje pogodbenih obveznosti iz prejšnje točke
 Da je cena najema, ki ga plačuje MONM, za m2 makadamskega parkirišča na Kandijski
cesti za skoraj 62% višja od cene, ki jo plačuje MONM za m2 makadamskega parkirišča
na Novem trgu
 Da MONM na področju in obdobju, ki sta bila predmet nadzora, ne deluje kot dober
gospodar
MONM je na ugotovitve NO v predvidenem roku posredovala Odzivno poročilo, v katerem se
strinja z večino ugotovitev in priporočil NO. V Odzivnem poročilu je MONM ugotovljene
pomanjkljivosti in nepravilnosti ter nestrinjanje z ugotovitvijo NO, da MONM deluje, na
področju izvedenega nadzora, kot slab gospodar, opravičevala z neaktivnostjo in dejanji iz
preteklosti, torej iz časov pred nastopom mandata sedanjega župana. Odzivno poročilo ni
vsebovalo listinskih dokazov, ki bi v skladu s 12. členom Pravilnika o obveznih sestavinah
poročila NO občine, bili osnova za argumentiran ugovor navedbam NO iz Poročila o nadzoru.
NO ni ugotovil in zapisal v Poročilu o nadzoru, da je za nastanek obstoječega stanja odgovorna
obstoječa občinska struktura, vendar za neodpravo ugotovljenega stanje zagotovo deloma je,
saj sta od nastopa njenega mandata do časa nadzorovanega obdobja pretekli več kot dve leti.
Vprašanje torej je, koliko se je napravilo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in
pomanjkljivosti.

S Poročilom o nadzoru poslovanja nad veljavnimi pogodbami za nepremičnine v letu 2016, v
katerih nastopa MONM kot najemodajalec ali najemnik, je bil Občinski svet MONM seznanjen
na svoji seji v mesecu novembru 2017.

Ne glede na predvideno seznanitev s poročilom na seji Občinskega sveta, je župan že
predhodno na srečanju z novinarji NO obtožil, da je prestopil meje strokovnosti in se podal v
politikanstvo, vse z izgovorom oz. pojasnilom, da so za obstoječe stanje odgovorne izključno
občinske strukture preteklih mandatov ter da NO tega dejstva ni upošteval. Prav tako je po
mnenju župana politikanstvo NO ugotovitev, da Občinska uprava MONM ne deluje povsem v
skladu z zakonodajo, kar izhaja iz ugotovitev nadzora v navedenih primerih, ko aktivnosti niso
v skladu z določili ZSPDSLS in ZJF.

Z obtožbami na račun NO se je nadaljevalo tudi na seji Občinskega sveta, z očitki podžupana
Groblerja, da ugotovitve iz Poročila o nadzoru ne držijo, da niso več aktualne (ugotovitve se
nanašajo na obdobje nadzora in ne na obdobje aktualne seje Občinskega sveta), da so trditve
nepreverjene in da če bi jim dali možnost zagovora, bi zagotovo dokazali zmoto NO. Pri vsem
tem je svojo trditve utemeljil še s svojim znanjem in izkušnjami z delom v prejšnjem mandatu
NO. Po mojem mnenju in skladno z repliko, ki sem jo podal na seji Občinskega sveta, se je
Grobler ali sprenevedal ali pa izkazal popolno neznanje (kljub svojemu članstvu v NO v prejšnji
sestavi), saj je MONM imela vse možnosti zavreči ugotovitve NO v Odzivnem poročilu, kjer pa
so se ravno nasprotno, z večino ugotovitev NO strinjali, hkrati pa niso podali nobenega
listinskega dokaza (12. člen Pravilnika o obveznih sestavinah poročila NO občine, ki bi ga moral
Grobler dobro poznati), ki bi ovrgel trditve NO. Torej, ali teh dokazil nimajo, jih niso našli, ali
jih niso želeli posredovati. Prav tako so imeli odgovorni MONM na intervjujih, ki so jih opravili
z nadzorniki, priložnost predstaviti vse informacije in listine.

Tudi pri tem glasovanju o seznanitvi s Poročilom o nadzoru so 4 svetniki glasovali proti, torej
da se niso seznanili s Poročilom o nadzoru.

Na seji Občinskega sveta so potem NO še očitali, da v svojih poročilih in delovanju že izkazuje
predvolilne interese, da nima dovolj znanja pravne stroke, da poročila NO niso lektorirana, do
tega, da je svetnik Škerlj začutil hlad v poročilih NO. Po mnenju NO sicer poročila ne bi smela
biti čustveno obarvana in to stališče bomo zagovarjali tudi v bodoče.

Za leto 2018 je NO pripravil naslednji program dela NO MONM:
1. Nadzor nad odpisom določenih terjatev v zaključnem računu proračuna Mestne občine
Novo mesto za leto 2015
2. Nadzor nad porabljenimi sredstvi za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov
Mestne občine Novo mesto za leti 2015 in 2016
3. Nadzor nad razdeljevanjem proračunskih sredstev Mestne Občine Novo mesto na
podlagi javnih pozivov za leto 2016
4. Nadzori na podlagi pobud članov in članic Nadzornega odbora

In predlog letnega finančnega načrta Nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto za leto
2018:
1. Sejnine: 11.199 EUR
2. Nadomestilo za opravljene nadzore: 9.223 EUR
3. Stroški za morebitno zunanjo strokovno pomoč pri izvedbi nadzora (izvedenci, pravni
strokovnjaki,…) v skladu z drugim odstavkom 48. člena statuta MONM in na podlagi
morebitne odobritve Občinskega sveta: 10.000 EUR
4. Skupaj 30.422 EUR

Nadzorni odbor je v plan dela za leto 2018 vključil le nerealizirane nadzore iz plana za leto
2017. Za takšen izbor se je odločil iz naslednjih razlogov:
1. NO bo svoje delo v letu 2018 zaključil že v novembru, skladno z zaključkom lokalnih
volitev
2. Delo Občinske uprave in Občinskega sveta jeseni 2018 bo le še tekoče narave zaradi
lokalnih volitev
3. Nadzor nad poslovanjem javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto za leti 2015 in
2016, pri čemer se nadzor opravi v Zavodu za šport, kulturo, turizem in mladino Novo
mesto kot pravnemu nasledniku javnega zavoda Agencija za šport Novo mesto, je še v
teku
4. Upoštevaje dosedanje izkušnje glede pridobivanja zahtevanih podatkov in odzivnosti
odgovornih oseb nadzorovanih subjektov ocenjujemo, da bo potreben daljši čas za
izvedbo planiranih nadzorov
5. Želje po kvalitetno in profesionalnem opravljenem delu

Nadzorni odbor je svoje delo opravljal, in ga bo tudi v preostalem delu mandata, strokovno in
nepristransko. Kljub temu je bil s strani večine občinskih svetnikov in župana večkrat označen
za nestrokovnega, pristranskega in nazadnje celo za politikantskega. Očitno nismo všečni
nikomur, kar si razlagamo s našo profesionalnostjo in nepristranskostjo ter neodvisnostjo.
Ponosni smo, da smo v dosedanjem delu vse sklepe oz. odločitve, kljub nemalokrat različnim
pogledom in razmišljanjem, sprejeli soglasno.

Kljub velikokrat nekooperativnem in podcenjujočem odnosu nadzorovanih subjektov in
občinskih struktur (seveda tudi z izjemami), bomo kot do sedaj vztrajno, dosledno in
neodvisno ter skladno z razpoložljivimi resursi nadaljevali s svojim delom.
V imenu NO MONM Dušan Černe, predsednik NO MONM