Zaradi pandemičnih razmer je bilo lansko bazensko svetovno prvenstvo v prostem potapljanju preklicano oziroma prestavljeno na letošnje leto. Odvijalo se je v Beogradu, v bazenu Milan Gale Muškatirović, od 21. do 27.junija. Udeležilo se je 126 tekmovalcev iz 27 držav. Med njimi tudi štirje slovenski reprezentanti: Samo Jeranko iz kluba Apnea Slovenija in trije tekmovalci iz H2OTeam-a: Robert Grošeta, Žan Petek in Alan Pavlič.
Razmere na bazenu so bile zaradi vročine zelo težke za vse. Kljub temu je tekma postregla s številnimi rekordi, tudi svetovnimi. Že prvi dan je Samo Jeranko preplaval 177,6 m v disciplini DNF (dinamika brez plavuti) za novi državni rekord in 7. mesto. Obe zlati medalji sta šli na Hrvaško: pri moških Vanja Peleš in pri ženskah Mirela Kardašević. Medtem ko je Rusinja Evgenija Kozyreva s časom 10:41,12 s dosegla novi svetovni rekord v disciplini endurance 16×50 m.
Naslednji dan je sledila disciplina DYB (dinamika s stereo plavutmi). Italijanka Cristina Francone je odplavala 234,7 m za nov svetovni rekord. Pri moških pa je še en Hrvat, Vitomir Maričić, z 254,3 m za 10 cm premagal Rusa Mihaila Brantceva. Naš najboljši je bil Žan Petek na 11. mestu.
Tretji dan se je začel s statiko, v kateri je naš reprezentant Alan Pavlič v statiki (v mirovanju) za nov državni rekord zadržal vdih pod vodo za neverjetnih 8 minut in 31,6 s in s tem osvojil bronasto medaljo. Alan je še povedal:
“Sam si niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da bom lahko nekoč stopil na podium. Moj cilj je bil izboljšati svoj osebni rezultat in/ali se uvrstiti med prvih šest najboljših. Pred odhodom v Beograd so bili občutki mešani, saj na treningih nisem dosegal željenih rezultatov. Računal sem na to, da je to normalno, saj na treningih nisem imel idealnih pogojev ter na to, da po lastnih izkušnjah znam na velikih tekmovanjih dati od sebe največ. Že vnaprej sem se odločil, da ne bom nastopal v vseh štirih disciplinah. Prvi dve dinamični disciplini sem izpustil, saj sem stavil vse na statiko, ki je bila na vrsti tretji dan. Po pregledu startne liste en dan prej me je kar spreletelo, saj je bilo na seznamu vsaj 12 boljših tekmovalcev od mene. Razmere so bile težke za vse tekmovalce. Ampak uspeli so tisti, ki zložili pravilno vse svoje elemente. To je tako, kot gradnja hišice iz kart. Ena napačna poteza in vse se ti podre. Največji vpliv ima pri tem stres in trema, ki se pogosto pojavlja ravno na velikih tekmovanjih. Treningom, pripravam in taktiki sem res posvetil ogromno časa. Žal zaradi znanih razmer skoraj nisem imel dostopa do bazena, razen zadnji mesec tik pred prvenstvom. Že na ogrevanju, pol ure pred mojim štartom, sem končno začutil, da sem dobro pripravljen. Ko me je varnostni sodnik pri sedmih minutah prvič potapkal po ramenu, da preveri moj odziv, mi je bilo jasno, da kar letim, saj sem do tistega trenutka uspel zadržati kontrakcije (refleksne krče trebušne prepone, ki nas silijo dihati). Sledila je borba do konca in pravočasen izhod iz vode še pred morebitno odpovedjo. Veliko rezerve ni bilo več. Večina boljših tekmovalcev za menoj, razen dveh, ni uspelo in sem tako zasedel 3. mesto. Veselil sem se ne samo bronaste medalje na svetovnem prvenstvu, ampak tudi novega osebnega in državnega rekorda. Nič mi ni bilo dano, a se vseeno zavedam, da to ni rezultat samo mojega trdega dela, ampak tudi nekaj sreče oziroma nesreče ostalih tekmovalcev. Tako to je na velikih tekmovanjih. Zadnji dan sem nastopil še v dinamični disciplini z enojno plavutjo z doseženo dolžino 151,4 m”.
Izvrstno je nastopil tudi Samo Jeranko, ki je dosegel odlično peto mesto s časom 8:4,425 in samo za pol sekunde zgrešil 4. mesto. Zmagal je Francoz Eric Marchal, pri ženskah pa prav tako Francozinja Sylvie Gilson.
Zadnji dan je v disciplini DYN (z enojno plavutjo) z dolžino 265,7m še Poljakinja Magdalena Solich-Talanda priplavala novi svetovni rekord. V moški konkurenci je zmagal Francoz Guillaume Bourdila. Samo Jeranko pa je z odličnim rezultatom 256,6 m za dobra dva metra zgrešil bronasto medaljo in osvojil 4. mesto.
