Authors Posts by Robert Erjavec

Robert Erjavec

9714 POSTS 0 Komentarji

-
0 99

Ponoči in zjutraj bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod pretežno jasno. Predvsem v višjih legah bo še pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 15 °C.

V ponedeljek bo ponekod na Primorskem in Notranjskem zmerno do pretežno oblačno, drugod povečini sončno. Pihal bo jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 22, v vzhodni Sloveniji do okoli 24 °C.

V torek bo v vzhodni Sloveniji še povečini sončno, drugod pa bo pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, ob prehodu vremenske fronte bo občasno deževalo. V četrtek bo suho vreme. (ARSO)

-
0 145

Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Novo mesto nadzorništvo Metlika obvešča odjemalce, da bo v ponedeljek dne 14. 10. 2019:

  • od 8:00 do 14:00, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP BREZOVICA PRI METLIKI 2000, TP MALO LEŠČE 2000;
  • od 8:00 do 10:00, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP ČRMOŠNJICE.

Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Novo mesto nadzorništvo Novo mesto obvešča odjemalce, da bo v ponedeljek dne 14. 10. 2019:

  • od 8:00 do 9:30, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP BLOKI STRAŽA;
  • od 8:30 do 13:00, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP PLEMBERK; 
  • od 8:30 do 10:30, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP BIRČNA VAS;
  • od 10:00 do 12:00, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP ČRMOŠNJICE VODOVOD. 

Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Novo mesto nadzorništvo Šentjernej obvešča odjemalce, da bo v ponedeljek dne 14. 10. 2019 od 8:00 do 14:00, zaradi del na distribucijskem omrežju in napravah prekinjena dobava električne energije odjemalcem, ki so oskrbovani iz TP BRUSNICE. 

-
0 711

Objavljamo zanimiv zapis bralca.

Grem danes, začetek jeseni malo pogledat na njivo, tisto nad vasjo, ograjeno z električnim pastirjem, štiri žice, dva metra visoko. Bom pobral še zadnje kar je zraslo.

Imam kaj videti, močna najlon vrv potrgana, očitno si je medved zaželel sliv, ki rastejo ob njej in potrgal vrv, zanj je to mala malica. Posledično pastir »tolče« v tla, vstop jelenu omogočen…skratka, požrto vse, koruza, buče, paprike. Vračam se s prazno košaro čez sadovnjak. Mlade, triletne jablane oglodane od jelena, do živega, četrtič letos, ni več kaj obrezat, s češnjami isto. Njiva na polju, kljub ograji vsak dan polna jelenjadi in srnjadi, ne vem, če bo kaj pobrati.

Sedim doma na balkon in si mislim, – pa kam gremo. Naši predniki so mukoma s trdim delom, znanjem in izkušnjami zgradili terase, ogromno teras. Teren je to zahteval, če hočeš prehraniti družino, je to nujno. Vrtovi in njive so bile kot v raju, tu pa tam se je jeseni pojavil tudi medo, polomil drevo, včasih dva, nič strašnega. Jelena smo oktobra hodili poslušati pod Snežnik, tam je bil doma, v dolini ga ni bilo. Stari oče se je pogovarjal z drevesi, bil je spoštljiv do živali in rastlin. Nekoč ni z mano govoril cel teden, ker sem na travniku ubil modrasa, »kaj pa ti je naredil«, se je jezil…Polje se je kosilo pozno, tam v začetku julija, počakati je treba, da trave osemenijo, travniki so bili polni rož, živali, metuljev. Njive se je gnojilo s hlevskim gnojem, štale so bile polne živine in zjutraj se je mleko odvažalo v mlekarno, pa tudi sir se je delal in skuta, ko se je trava otelila. Jeseni je bilo sadja na pretek, za marmelade, za zimo, pa tudi za žganje, seveda. Trdo delo, zasnovano na stoletnih izkušnjah. Vse je bilo skladno, živeli in proizvajali so ljudje in živela in uspevala je narava.

Po tem so najprej prišli znanstveniki, isti taki, kot nas »učijo« še danes, čas je za napredek, so dejali. Eden prvih znanstveno idiotskih ukrepov je bil, zgodnja košnja – takrat ima trava največ v sebi, dobra krma, so učili – v nekaj letih je izginilo vse cvetje iz travnikov, krma je bila vedno slabša. Gnojite, je bil drugi ukrep. Z umetnimi gnojili, seveda. Pa smo gnojili, travna ruše je bila res bolj zelena a še bolj siromašna, ponekod so se pokazala gola tla…in danes imamo kar imamo. Čebele umirajo, pa pri nas zagotovo ne od strupov, poginjajo od lakote, cvetja ni več, kaj pa naj jedo….So pa sedaj pogruntali, da je treba pozneje kositi in določili za to 1. avgust, zaradi osca (redek ptič, ki ga je ostanek Evrope uspešno iztrebil). Dragi moji visoko izobraženi geniji, taki košnji je moj stari ate (komaj pismen) rekel »sama bivnica«, do tega datuma je travinje kot krma popolnoma brez vrednosti, dobo je samo še za steljo…iz ene skrajnosti v drugo, tako, za vsak slučaj..
In potem pride EU, tista EU, ki si je popolnoma uničila naravo, iztrebila živalske vrste, uničila okolje. In glej vraga, ta ista EU in njeni vsemogočni birokrati, so nas začeli učiti, kako moramo mi ohraniti naravo. Učiti nas, ki smo to znali in to tudi počeli, od vedno. Ampak red je red, smo lepo poslušali. Če ne pa te kaznujejo.

In sedaj imamo sledečo situacijo. Travniki zaraščajo, ker se ne kosijo več, zakaj bi se, živine ni več, se ne splača. V sadovnjake smo spustili pašno živino, terase posledično propadajo, z njimi tudi sadovnjaki na njih. V sadovnjakih imamo črede jelenov, ki obgrizejo vse sadje, kar ostane jeseni polomijo medvedi, košenine preorjejo divji prašiči. In se počasi predajamo še tisti zadnji, ki smo vstajali. Na sadovnjakih, travnikih, terasah, se pojavlja najprej grmovje in čez par let pravi gozd. Stoleten trud naših prednikov, bo v eni generaciji vladavine denarokracije in idiotizma izginil. Z njim pa tudi naša kultura, ponos, odnos do narave.

Je kdaj kateri od znanstvenikov že proučil, kaj se bo zgodilo, ko bo, ob sedanjem gospodarjenju, neizogibno izginila vsa kulturna krajina i nas bo obdajal samo še gozd. Ali se zavedate, da bo ob tem izginilo nešteto živalskih vrste, ki so bile tisočletja sestavni del našega bivanja, se zavedate, da čebele v gozdu ne more preživeti, rabi travnike in sadovnjake. Varujete kosca, tudi ta rabi travnike, v gozdu ga ne bo več. Britanci, ki vas učijo kako ga varovati so ga iztrebili, mi smo ga ohranili. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi odnosa kmeta do narave. Poglejte malo v knjige, gozd ima vsekakor svojo funkcijo, a je vsak travnik ali sadovnjak, po biotski raznolikosti neprimerno bogatejši od njega. Zelo intenzivno ščitimo velike zveri, kaj bo, ko bo zaradi tega izginilo vse ostalo, kakšne subvencije boste uvedli takrat. Kulturne krajine, ki je naše pravo bogastvo ne bo več, iztrebili jo bomo zaradi omejenosti vladajočih, ki jim svetujejo tisti, ki poslušajo samo en glas in to je glas denarja. Žal je vedno več tistih, ki verjamejo, da smo tisti, ki se še borimo za to, da bi ohranili vsaj drobce dela naših prednikov, sovražniki in uničujemo naravo.

Bomo videli, čas je vedno pravičen sodnik, res upam, da se motim in bo ob volku, medvedu in jelenu, bolj prijetno živeti kot ob kravi, njivi in sadovnjaku…

Za zaključek samo še to, vsi tisti, ki bi me radi prepričali, da sem jaz in moji predniki odgovoren zato, ker so nekatere živali iztrebljene ali pa tik pred tem, da se narava neodgovorno uničuje, – ne bo držalo, po gozdovih so morili predniki tistih, ki vam še danes solijo pamet in istočasno uničujejo vse okrog sebe, v imenu denarja in »napredka«…njim izstavljajte račune – če se upate (pa se ne, ker ste hlapci…).

Namesto zaključka bi opozoril krvavo zelene (zelene kot »varuhe« narave, krvave kot krvniki lastne dediščine), ko bo nekoč zmanjkalo kruha ali pa bo ta postal krvavo drag, nikar ne mislite, da vam bojo današnji gospodarji dali jesti. Hrano si boste morali deliti z volkovi, medvedi in jeleni…

-
0 92

Slovenski olimpijec Gašper Vinčec je z jadrnico Way of Life presenetljivo zmagal na 51. Barcolani v Tržaškem zalivu, največji regati na svetu s skupinskim startom. Član posadke je bil tudi najboljši slovenski kolesar Primož Roglič. Prvič po desetih letih je zmaga znova romala v slovenske roke.

Po podatkih organizatorja je nastopilo 2015 jadrnic, kar je sicer manj od lanske rekordne izvedbe, ko je nastopilo 2689 posadk. Za letos so se organizatorji odločili omejiti število jadrnic na 2600. 

-
0 552

Danes ob 23. 08 uri bo nastopila polna Luna. Ob času polne lune smo bolj občutljivi, dojemljivi in čuječi. To je čas, ko je treba stvarem priti do dna, ko vse skrito pokuka na plano, ko ne moremo delati drugače, kot je edino prav.Sonce in Luna si stojita nasproti in drug drugemu kažeta svoj pravi obraz. Zato močno čustvujemo in hitro reagiramo na vsak izziv iz okolja.

V ozračju je spet več energije (par dni pred ščipom vlada napetost, pogoste so hude prometne nesreče, ljudje so razdražljivi in žal je to tudi obdobje, ko lahko pričakujemo vec nasilja, umorov ipd. Ženska, ki ima mesečno perilo ob polni luni, krvavi močneje, več je (tudi prezgodnjih) porodov.Pojdite ven, med ljudi, izogibajte pa se pomembnim pogovorom – to ni primerno obdobje za nasprotovanje. Izogibajte se tudi kirurškim posegom in puljenju zob, če je to seveda mogoče.Ko Luna pada – od polne do prazne Lune – je čas za biznis in materialne zadeve.
(Lunin.net)

-
0 625

Letos jeseni je svoja vrata odprla Pot med krošnjami Pohorje na Rogli, v skupni dolžini 1.000 metrov, od katerih je sama pot dolga 560 metrov.

Pot, ki ponuja posebno doživetje narave, se začne na tleh na vrhu Rogle. Po približno dveh tretjinah poti doseže vrh na približno 37 metrov visokem razglednem stolpu.

Celotna Pot med krošnjami Pohorje, vključno z razglednim stolpom, je prijazna invalidskim in otroškim vozičkom ter ponuja 360-stopinjski pogled daleč naokoli.

In pot je očitno zelo atraktivna, saj je tudi danes veliko obiskovalcev, tudi z Dolenjske.

Višina stolpa: 37 metrov
Višina poti: do 20 metrov
Skupna dolžina poti: 1.000 metrov
Največji naklon: 6 %
(foto: Jana)

-
0 1162

V Novem mestu bo FURS, 19.oktobra 2019 priredil veliko javno dražbo najdenih stvari, na kateri bo finančna uprava javnosti, seveda v zameno za  denar, ponudila 36 najdenih stvari.

Med njimi prevladujejo kolesa, najdejo pa se tudi kotna brusilka, ročna ura za športne aktivnosti, zračna pištola, moška ročna ura, signalna pištola,  otroški voziček, digitalni fotoaparat, … 

Izklicne cene znašajo od 10 do 30 evrov, a se lahko še zvišajo. Koliko, pa je odvisno od interesentov. Nakup poteka po načelu videno – kupljeno, brez garancije, reklamacija po prevzemu ni mogoča.

Javna dražba bo potekala na naslovu Drgančevje, objekt 16, 8000 Novo mesto, (GPS 45.803938, 15.187361), dne 19.10.2019 ob 10. uri po priloženem seznamu najdenih stvari.

Pogoj za udeležbo na javni dražbi najdenih stvari je predhodna registracija udeležencev pri davčnem organu na mestu izvedbe javne dražbe. Udeleženec javne dražbe izkaže svojo identiteto z osebnim dokumentom.
Ogled stvari je mogoč istega dne, 19.10.2019 od 8:30 do 10:00 ure.

(foto: FURS)

-
0 451

Ta teden je pisateljica Ivanka Mestnik v polni veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu predstavila najnovejše in hkrati sklepno delo svojega literarnega opusa z naslovom Krka, zelena žila do srca. Dogodek so pripravili sodelavci Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Novo mesto ter člani Kulturnega društva Severin Šali.

Zven ponarodele pesmi Kje so tiste stezice, ki jo je odpel Mešani pevski zbor Krka na željo pisateljice, in rime Jožice Sadar so nakazali vsebino večera, ki ga je prepletal Tomaž Koncilija. Med odlomki iz knjige, ki sta jih interpretirali Klavdija Kotar in Bojana Medle, se je Mestnikova spominjala svojega »lepega nelepega« otroštva, kot ga je sama označila. 

Po prebranih besedah z začetka knjige o pomenu Krke in rojstni Drašči vasi je pripovedovala o ljubljenemu očetu, ki je med vojno odšel in ga ni bilo nazaj ter o mami, ki se je vrnila, a sta jo Rab in Gonars spremenila v pravo partizansko mati.

Kozinova Mojčina pesem v izvedbi Eve Starešinič in Eve Zec ter Divertimento, ki ga je odigral Matija Forjan, sta bili izhodišče za pogovor o želji po širnem svetu. Mestnikova se je spominjala, kako se je po vojni, oblečena v ameriška oblačila, s »federvagnom« peljala v šolo v Novo mesto. Izpostavila je misli o nezavidljivem suhokranjskem narečju. Pripovedovala je o sorojaku in kolegu Jožetu Škufci, o prof. Bačerju, pri katerem je v sklopu literarnega krožka napisala prvo črtico Očetova kazen, o pomenu dela Jožeta Dularja. Slednji je tako kot Mestnikova in številni drugi ustvarjalci v Krki našel navdih za svoje delo.

Ob nastopih otroške skupine, tamburašev in pevcev Folklornega društva Kres se je beseda ponovno vrnila v rodno Draščo vas. Mamina rojstna hiša bo postala hiša nature in kulture, Drašča vas pa – v priznanje Mestnikovi – del slovenske pisateljske poti.

Poleg ohranjanja spomina na zarasle stezice, Krka, zelena žila do srca vsebuje tudi potopis z leta 2001, ko se je pisateljica »pustila zapeljati« po reki z raftom.

»Ne bi šli enkrat z menoj? Vsaj od Zagradca do Prapreč? Šele potem boste lahko rekli, da Krko res poznate,« je gledal in vabil predvsem mene. Jaz da bi šla? Pri teh letih? ga pogledam začudeno. […] Se lahko še umaknem? Seveda se lahko, se oštevam, rečem pa nič. Nekaj v meni si to že dolgo želi. Kot da moram doživeti samo še to, pa bom srečna. Pa mi srce v prsih vseeno divje razbija, ko čez tri dni že lezem v nepremočljivo obleko in si nataknem čelado.«

Knjigo je oblikoval Tomaž Grdin, čigar je tudi večina fotografij, s katero je opremljena. Mestnikova je delo izdala s sozaložnikom Kulturnim društvom Severina Šalija.

Ob besedah hvaležnosti in zahval je pisateljica z občinstvom delila tudi modrosti življenja.

»Preveč sile si delamo. Življenje teče. Prepustite se življenju in bodite dobri«.

Besedilo: Anja Rebolj

Foto: Marko Klinc in Knjižnica Mirana Jarca

-
0 464

Japonska se sooča z enim najsilovitejših tajfunov oz. gre za najmočnejši tajfun po letu 1958. Tokratni vremenska ujma, s silovitim vetrom, nalivi in s poplavami je zahtevala najmanj 5 žrtev, 11 ljudi pogrešajo, še najmanj 100 je poškodovanih.

Poleg japonske prestolnice so na udaru še ostale regije na otoku Honšu. Številne reke so zaradi obilnih padavin prestopile bregove in poplavljajo. Škoda je ogromna. V 24 urah lahko marsikje pada do meter vode na kvadratni meter. Pristojni so evakuirali več kot 6 milijonov prebivalcev. Tajfun Hagibis je nad Japonsko divjal s sunki vetra tudi do 216 km/h. Na tisoče prebivalcev je ostalo brez elektrike. Poleg Tokija so v nemilosti tajfuna še prefekture Gunma, Saitama, Kanagawa, Yamanashi, Nagano, Shizuoka, Niigata in Fukushima.

(foto: Toru Hanai/AP Photo )

Številne letalske, železniške in ostale prometne povezave so prekinjene.

-
0 585

Ob 8.29 uri je na ulici Trg gorjanskega bataljona v Šentjerneju osebno vozilo zbilo peško. Reševalci nujne medicinske pomoči ZD Novo mesto so jo oskrbeli na kraju in odpeljali na nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico Novo mesto.

Najbolj brano