NTK Krka Novo mesto je v dvorani v Drgančevju pripravila 3. memorial Egona Žabkarja. Letos ga je z uvodnim nagovorom odprl dolgoletni član kluba Janez Pezelj, ki je poudaril, da je bil Žabkar eden tisti igralcev in trenerjev v vrstah novomeškega namiznega tenisa, ki je za to igro živel z dušo in telesom malodane vse svoje življenje. Pod njegovim vodstvom so vadili nekoč odlični igralci Gregor Guštin, Marjan Makarovič – Maki, Drago Klenovšek, Marjan Hribar, Dušan Kočevar, Rado Medle, Alan Vitezič, Tomaž Kralj, Borut Miklič, Bojan Vertuš, Matjaž Retelj, Mario Brumat, Samo Ivanež in ostali. “Zlata” mladinska generacija, ki je nekaj pomenila tudi v jugoslovanskem mladinskem merilu.
Letošnje srečanje so z odliko pripravili Manca Fajmut, Dušan Pezelj in Amadej Seničar ob asistenci Aljaža Šmajljclja, diplome in medalje je podeljeval nekdanji soigralec E. Žabkarja Marjan Kovačič. Turnir si je ogledalo tudi nekaj staršev, nekateri med njimi so se opogumili in stopili za mizico. Niso bili slabi!
ZAČETNIKI: 1. Jakob Maras, 2. Aljaž Židanik, 3. Veronika Husak, 4. Valentin Husak. STRŠI: 1. Amadej Seničar, 2. Peter Blatnik, 3. Marjan Kastelic, 4. Gregor Doboši. TEKMOVALNA SKUPINA: 1. Kastelic, 2. Matic Vertuš, 3. Zara Judež, 4. Žiga Vidmar. TOLAŽILNA SKUPINA: 1. Ana Blatnik, 2. Žan Vidmar, 3. Timotej Kocjan. REKREATIVCI: 1. Dušan Pezelj, 2. Aleksander Postolov, 3. Ivan Vertuš, 4. Miha Klemenčič
Izjavi: Marjan Kovačič – Marč: »Na turnir sem prišel iz spoštovanja do tega dobrega človeka in trenerja – tudi mojega dobrega prijatelja in soigralca -, ki je svoje namiznoteniško znanje med mlade nesebično delil desetletja. S ponosom sem bil podeljevalec in res lepe medalje so romale v prave roke!«
Miro Šemrov, zmagovalec številnih podobnih turnirjev, pred memorialom: »Rad se udeležujem podobnih turnirjev, kjer se srečujejo zaljubljenci v pingpong in spoznavajo nove igralce. Žal se vašega memoriala ne morem udeležiti, a udeležim se četrtega turnirja. Gre za igralca, ki si tak memorial zasluži in NTK Krka je eden tistih klubov, ki ima odličen odnos do nekdanjih zaslužnih trenerjev in igralcev ter lastne zgodovine. Čestitam.« (I. K.)
V zgodovino Žabkarjevih memorialov so se letos vpisali novi zmagovalci – Tokrat v petih kategorijah, najboljši namizni tenis v tekmovalni skupini – Prihodnji teden se člani in prijatelji kluba srečajo na tradicionalnem kostanjevem pikniku, in sicer v sredo, 23. oktobra 2019, ob 16.30, vabljeni!
Prostovoljno gasilsko društvo Šmihel iz Novega mesta je to soboto pripravilo slovesnost ob 90. obletnici delovanja društva. Slovesnost s kulturnim programom je bila v prostorih OŠ Drska. Ob tej priložnosti so prevzeli novi gasilski vozili in pripravili gasilsko parado.
V Krki so danes mladim raziskovalcem podelili Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta jih na slovesnosti podelila 30 mladim raziskovalcem, med njimi jih je 5 prejelo veliko Krkino nagrado za raziskovalno nalogo. Med nagrajenci je 9 doktorjev znanosti. S Krkinimi nagradami mlade že skoraj pol stoletja usmerjamo k ustvarjalnosti v raziskovalnem delu. Doslej je Krkino nagrado prejelo že 2825 mladih raziskovalcev.
Pomen Krkinih nagrad V Krki se že od ustanovitve zavedamo pomena znanja. Zato ni bilo naključje, da smo leta 1971 ustanovili Sklad Krkinih nagrad, prek katerega mladim raziskovalcem, željnim odkrivanja novega, podeljujemo Krkine nagrade. Z njimi mlade spodbujamo k ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu, predvsem pa k odličnosti na poti k novim spoznanjem.
Kot je v zborniku, izdanem ob podelitvi 49. Krkinih nagrad, poudaril dr. Aleš Rotar, predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, v Krki s Krkinimi nagradami kot zanesljiv in uspešen gospodarski partner slovenskemu akademskemu prostoru sporočamo, katere in kakšne znanstvene dosežke potrebujemo, da lahko delamo v dobro bolnikov. Rezultat prepletenosti temeljnih in aplikativnih raziskav so številni uspešni raziskovalni projekti na različnih področjih farmacije in sorodnih ved, usmerjeni na področja, ki bodo v prihodnosti še učinkoviteje prispevala k novim izdelkom prihajajočih generacij. Ob tem, še poudarja dr. Rotar, pa prav akademska odličnost, združena z znanjem in delom, predstavlja tisto, kar vsi skupaj potrebujemo: z novim znanjem, z mladimi močmi, združenimi z izkušnjami mentorjev, doseči uspeh, ki bo temeljil na inovativnem in kakovostnem raziskovalno-razvojnem delu.
Krkine nagrade so že od samih začetkov pomemben dogodek, ki ponazarja povezovanje Krke in raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov. Krka sodeluje s številnimi fakultetami ljubljanske in mariborske univerze in vodilnimi slovenskimi in tujimi inštitucijami. Temeljno vodilo Krkinih nagrad tako ostaja popularizacija raziskovalnega dela med študenti, dijaki in mentorji na izobraževalnih institucijah. Do sedaj smo na različnih ravneh Krkine nagrade podelili 2825 raziskovalcem. Mnogi so danes priznani strokovnjaki – profesorji na univerzah, raziskovalci v raziskovalnih institucijah in industriji, več kot 300 jih je zaposlenih v Krki.
Vse več nalog z znanstveno ali aplikativno vrednostjo Letos so člani Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad opazili pomemben napredek tako v številu prijavljenih nalog, ki je bilo tudi letos izjemno, kot tudi v njihovi kakovosti. Na vseh ravneh, tako na srednješolski stopnji kot v magistrskih in doktorskih študijskih programih, je bilo bodisi po znanstveni ali aplikativni vrednosti nekaj res izstopajočih nalog. Njihova tematika je povezana z aktualnimi panogami, kot so farmacija, kemija, medicina, biokemija, biotehnologija, biologija, mikrobiologija in druge sorodne vede.
Kot je v zborniku zapisal dr. Aleš Rotar, se je svet spremenil: »Danes živimo v drugačnem okolju kot pred desetletji, ko smo začeli podeljevati Krkine nagrade. Stalnici tega obdobja pa sta znanstveni in tehnološki razvoj, ki sta dala zagon neslutenim globalnim spremembam.« Povezava znanstvenega in tehnološkega razvoja je naloga tako akademske sfere kot tudi industrije. Krkine nagrade pa so majhen, a pomemben korak na poti k skupnim razvojno-raziskovalnim dosežkom. Za mlade znanstvenike so Krkine nagrade potrditev rezultatov njihovega poglobljenega in ustvarjalnega delovanja, s katerim bodo bodisi v gospodarstvu bodisi v drugih institucijah prispevali k napredku. Pri vstopu v svet znanosti in raziskovalnega dela imajo veliko vlogo in odgovornost mentorji, ki dijakom in študentom pomagajo kritično in objektivno ovrednotiti tako lastne kot tudi tuje znanstvene rezultate.
Letos smo podelili 5 velikih Krkinih nagrad za raziskovalno nalogo in 25 Krkinih nagrad 30 študentom dodiplomskega in podiplomskega študija. 83 dijakom pa smo na septembrski slovesnosti podelili Krkine nagrade in priznanja za 49 raziskovalnih nalog.
Krkine nagrade že 29 let spremljajo simpoziji, na katerih so se zvrstili tudi številni mednarodno priznani predavatelji. V zadnjih letih so namenjeni najodličnejšim Krkinim nagrajencem, prejemnikom velike Krkine nagrade za raziskovalne naloge, ki svoje delo predstavijo na način, primeren akademskemu okolju. Namen teh simpozijev je prikazati rezultate mladih raziskovalcev njihovim vrstnikom ter strokovnjakom iz podjetja kot tudi drugih institucij. Mladi raziskovalci, avtorji nagrajenih raziskovalnih nalog, so ob koncu svojih predstavitev suvereno odgovarjali na vprašanja udeležencev simpozija ter tako še podkrepili svoje znanje in rezultate svojega raziskovalnega dela.
Letošnji simpozij je odprl član Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad, prof. dr. Franc Vrečer. Svoja dela so na simpoziju predstavili dr. Klemen Korasa, dr. Nika Kruljec, dr. Katja Škrlec, dr. Darja Gramer Skledar in Rok Narobe. Njihove raziskovalne naloge potrjujejo ne le njihovo raziskovalno odličnost, ampak tudi inovativnost in aplikativno vrednost, so sporočili iz Krkine Službe za odnose z javnostmi.
Prejemniki 49. Krkinih nagrad
Prejemniki velike Krkine nagrade za raziskovalno nalogo Dr. KLEMEN KORASA, Krka, d. d., Novo mesto, mentor prof. dr. Franc Vrečer, somentor dr. Grega Hudovornik Klemen Korasa se je z raziskovanjem prvič srečal v srednji šoli, ko je v Krkinih razvojnih laboratorijih pod mentorstvom dr. Aleša Gaspariča izvajal poskuse v okviru raziskovalne naloge, za katero je dobil Krkino nagrado za srednješolce. To ga je dokončno prepričalo, da je po končani Gimnaziji Novo mesto izobraževanje nadaljeval na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Njegovo navdušenje nad raziskovanjem se je med študijem le še poglobilo in za diplomsko delo je vnovič prejel Krkino nagrado. Bil je Krkin štipendist. Po študiju se je zaposlil v Farmacevtskem razvoju v Krki in ob delu uspešno opravil še doktorat na področju Biomedicine na Fakulteti za farmacijo. Je vodja Farmacevtske tehnologije in skupaj s sodelavci skrbi za razvoj novih, sodobnih in visokokakovostnih zdravil, ki so ključna za nadaljnji uspeh podjetja.
Dr. NIKA KRULJEC, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, mentor izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič Nika Kruljec iz Moravč je kemijo in biologijo vzljubila že kot osnovnošolka, saj ji je bila narava vedno zelo blizu. Prve korake v svet raziskovanja je naredila na Gimnaziji Ledina v Ljubljani, kjer je pod vodstvom profesorice Nike Cebin raziskovala naravno sladilo stevia. Zaradi velikega zanimanja za človeško telo in navdušenja nad kemijo se je po koncu srednje šole odločila za študij na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Tu se je prvič srečala z biotehnologijo in biološkimi zdravili, ki so postali temelj njenega dodiplomskega in podiplomskega raziskovalnega dela. To področje ostaja zanjo velik izziv, zato se je odločila, da raziskovalno pot nadaljuje zunaj akademskega sveta. Pred kratkim se je zaposlila v farmacevtski družbi Lek, kjer se ukvarja z biofarmacevtiko.
Dr. KATJA ŠKRLEC, Institut Jožef Stefan, mentor izr. prof. dr. Aleš Berlec Katjo Škrlec so naravoslovni predmeti zanimali že v osnovni šoli v Sevnici, kjer je znanje nadgrajevala na različnih tekmovanjih. Po končani Gimnaziji Celje – Center, kjer je napisala dve raziskovalni nalogi, se je vpisala na Fakulteto za farmacijo v Ljubljani. Na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko ter Katedri za farmacevtsko biologijo se je srečala s pravim raziskovalnim delom. Po magistrski nalogi, ki jo je pripravila na Katedri za farmacevtsko tehnologijo, je kot mlada raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan vpisala doktorski študij v programu Biomedicina, smer Biokemija in molekularna biologija. V svojem doktorskem delu se je posvetila biotehnologiji mlečnokislinskih bakterij za zdravljenje vnetnih bolezni. Kot raziskovalka je zaposlena na oddelku Farmacevtska tehnologija v Krki.
Dr. DARJA GRAMEC SKLEDAR, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, mentor prof. dr. Lucija Peterlin Mašič Darja Gramec Skledar se je po končani Gimnaziji Brežice zaradi veselja do naravoslovja in dela z ljudmi vpisala na ljubljansko Fakulteto za farmacijo. Navdušena nad raziskovalnim delom je študij nadaljevala v interdisciplinarnem doktorskem programu Biomedicina, smer Toksikologija, hkrati pa se je na Katedri za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo zaposlila kot mlada raziskovalka. Med doktorskim študijem je raziskovalno delo opravljala na Fakulteti za farmacijo Univerze v Helsinkih, kjer se je posvetila proučevanju metabolizma izbranih bisfenolov. Doktorsko nalogo je uspešno zagovarjala oktobra 2018. Tudi v prihodnje želi delovati na toksikološkem področju, zanima jo zlasti razvoj novih metod in silico ter in vitro.
ROK NAROBE, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, mentor izr. prof. dr. Jernej Iskra, somentor prof. dr. Burkhard König Rok Narobe iz Bizovika pri Ljubljani se za kemijo navdušuje že od najstniških let. Njegovo zanimanje so povečali dobri mentorji v osnovni in srednji šoli ter spodbudni rezultati na različnih naravoslovnih tekmovanjih. Po končani gimnaziji Ledina se je vpisal na študij kemije na Univerzi v Ljubljani. V tem času je bil pol leta na Univerzi v Regensburgu v Nemčiji, kjer je po magisteriju leta 2018 vpisal doktorski študij. Raziskuje na področju zelene kemije in fotokemije in se ukvarja s pretvorbo organskih spojin, kataliziranih z uporabo vidne svetlobe. Kot doktorski študent je zaposlen na Univerzi v Regensburgu. Prejemniki Krkinih nagrad za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge
dr. Davide Benedetto Tiz, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor doc. dr. Nace Zidar, somentor prof. dr. Danijel Kikelj
dr. Maruša Bizjak, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
mentorica doc. dr. Mojca Pavlin, somentor doc. dr. Sergej Pirkmajer
dr. Hristina Kocić, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru
mentor izr. prof. dr. Tomaž Langerholc, somentor doc. dr. Aleksandar Godic
dr. Urša Lampreht Tratar, Onkološki inštitut Ljubljana
mentorica prof. dr. Maja Čemažar, somentorica prof. dr. Nataša Tozon
dr. Dunja Urbančič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Irena Mlinarič Raščan
Tina Barborič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Janez Mravljak
Lea Benčina, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Mirjana Gašperlin, somentorica prof. dr. Marianne Hiorth
Tina Brec, Krka, d. d., Novo mesto
mentor prof. dr. Franc Vrečer, somentorica Aleša Dular Vovko
Andrej Grobin, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Robert Roškar
Ema Guštin, Institut Jožef Stefan
mentor doc. dr. Toni Petan, somentor doc. dr. Miha Pavšič
Žan Hribar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Janez Košmrlj
Sara Hrovat, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Franc Požgan
Lidija Kač, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Marija Sollner Dolenc, somentorica doc. dr. Bojana Žegura
Tjaž Kobal, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Urška Šebenik
Matic Kovačič, Kemijski inštitut Ljubljana
mentor prof. dr. Janez Plavec
Kaja Lenarčič, Institut Jožef Stefan
mentorica prof. dr. Marija Sollner Dolenc, somentorica prof. dr. Ester Heath
Barbara Ljubec, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v
Mariboru
mentorica doc. dr. Maša Knez Hrnčič,
somentorja dr. Darija Cör, prof. dr. Zoran Novak
Eleonora Marini, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Beatrice Perissutti, somentor prof. dr. Iztok Grabnar
Nina Podjed, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Iztok Turel
Blaž Regina, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl
Ula Savšek, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Julijana Kristl, somentor prof. dr. Wolfgang Frieß
Maša Sterle, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Marko Anderluh, somentor Matjaž Weiss
Nika Strašek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Jurij Svete
Jan Štos, Kemijski inštitut Ljubljana
mentor doc. dr. Matjaž Finšgar, somentor dr. Samo Andrenšek
Danijel Videc, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Odon Planinšek, somentor Dejan Lamešić
To pišem predvsem zato, ker imam Te ljudi preprosto rad in prav tako želim olajšati delo ljudem, ki negujejo in izobražujejo te sončke, ki imajo različne oblike cerebralne paralize. Soočenje staršev in skrb ljudi, ki čez dan skrbijo za sončke, je neprecenljivo. Zakaj jim tega ne bi olajšali?
Namreč, njihov nekoč beli kombi, ki ga potrebujejo za prevoze, je z leti, ne glede na vzdrževanje, dobil že nekaj marog oz. rjo. Oziroma na kratko, kombi je star in dotrajan, potrebujejo novega. Če je kdo pripravljen in seveda če zmorete, ste dobrodošli. Med drugim vas vabimo na dobrodelni koncert, ki bo 22. novembra v novomeški Športni dvorani Marof.
Po svojih močeh lahko prispevate že zdaj:
TRR Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine SI56 02970 0012180358 NLB
Življenje je nepredvidljivo, saj ne vemo, kam nas lahko zapelje. ‘Je pa lepo, da lahko Vsi mi in skrbniki, omogočimi sončkom širni svet, ki ga prav tako zaznavajo, občudujejo, pa čeprav na svoj način.’ HVALA
Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so sporočili, da so na otroškem oddelku, zaradi povečanega števila nalezljivih obolenj dihal, omejeni obiski pri otrocih.
Obisk pri otroku je dovoljen le enemu zdravemu staršu. Ravno tako so obiski omejeni na porodniškem oddelku in sicer je obisk dovoljen le očetu novorojenca. Prosijo za upoštevanje navodil zaposlenih na oddelku in prosijo za razumevanje.
V soboto bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, v hribovitih krajih se bodo občasno še pojavljale rahle padavine. Na vzhodu bo sončno. Pihal bo šibak do zmeren jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 22 °C.
V nedeljo in ponedeljek bo na zahodu spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v Posočju bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo deloma sončno. Vetrovno bo. V torek se bo tudi na zahodu razjasnilo, jugozahodnik bo oslabel. Zjutraj se bo po nekaterih nižinah zadrževala megla ali nizka oblačnost. Še bo razmeroma toplo. (ARSO)
Policisti PP Šentjernej so okoli 14. ure v Dobruški vasi ustavili kombi. Med postopkom so ugotovili, da voznik in sopotnica v vozilu prevažata večjo količino zeljnih glav, ki sta jih ukradla v okolici Šentjerneja. Ukradeno zelje so vrnili oškodovancu, osumljenca in osumljenko pa bodo ovadili na pristojno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja tatvine.
Vlomi
Na gozdni poti v okolici Trebnjega je v popoldanskih urah nekdo izkoristil odsotnost oškodovanke, ki je šla v gozd nabirat gobe in vlomil v osebni avtomobil. Z zadnjega sedeža je iz torbice odtujil 1500 evrov.
Policisti pri svojem delu dnevno zaznavajo nepazljivost voznikov, ki v parkiranih vozilih na sedežih ali na vidnih mestih v vozilu puščajo torbice, denarnice, mobilne telefone, prenosne računalnike in druge predmete. V jesenskem obdobju obravnavamo tudi več primerov vlomov v vozila in tatvin, predvsem v gozdovih in na gozdnih poteh, kjer avtomobile parkirajo tisti, ki v gozdu nabirajo gobe ali kostanj. Več je tudi vlomov v vozila na izhodiščnih točkah pohodnih poti, pred dnevom spomina na mrtve pa tudi na parkirnih prostorih pokopališč. Občanom svetujemo, da če je le možno, vozil ne parkirajo na osamljenih in skritih mestih. Avtomobile naj vedno zaklepajo, zapirajo okna in v njih ne puščajo predmetov, ki bi lahko postali tarča tatov. Pozorni naj bodo na sumljiva vozila in osebe, ki si ogledujejo vozila in bi se lahko pripravljale na izvrševanje kaznivih dejanj. Podatke o sumljivih osebah in vozilih naj takoj sporočijo na interventno številko policije 113.
V Ručetni vasi je med 18.30 in 19. uro nekdo izkoristil odsotnost stanovalcev in skozi balkonska vrata vlomil v stanovanjsko hišo. Odtujil je živila in tobačne izdelke ter lastnika oškodoval za 200 evrov.
Med 21. in 22.30 je v Velikem Gabru neznanec izkoristil krajšo odsotnost stanovalcev in skozi vrata terase vlomil v stanovanjsko hišo. Odtujil je zlat nakit in denar in lastnike oškodoval za 3000 evrov.
Voznik hudo poškodovan
18. 10. nekaj pred 4.30 se je zgodila prometna nesreča v krožišču pri Gorenjem Kronovem. Po prvih ugotovitvah in zbranih obvestilih policistov je 44-letni voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, trčil v varovalno ograjo, zapeljal s ceste in se z vozilom prevrnil. Hudo poškodovanega voznika so reševalci odpeljali v bolnišnico. Okoliščine nesreče policisti še preiskujejo.
Pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Policisti PP Metlika so okoli 12. ure ustavili voznika osebnega avtomobila Volkswagen sharan. Med postopkom so ugotovili, da 53-letni voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, v litru izdihanega zraka pa je imel 0,56 miligramov alkohola. Avtomobil so mu zasegli in o kršitvah z obdolžilnim predlogom seznanili sodišče.
Poskus izmika mejni kontroli
Okoli 13. ure je na mejni prehod Obrežje na vstop v Slovenijo pripeljal voznik tovornega vozila registrskih oznak Severne Makedonije. Policisti so opravili mejno kontrolo in pregled vozila. V tovornem delu so našli štiri državljane Afganistana in državljana Pakistana, ki so se skriti med tovorom skušali izogniti mejni kontroli in nezakonito vstopiti v Slovenijo. Tujce so po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.
Nezakoniti prehodi državne meje
Policisti so med opravljanjem nalog varovanja državne meje pri Malem Banu, v Ribnici (občina Brežice) izsledili in prijeli državljana Tunizije, tri državljane Afganistana ki so nezakonito prestopili državno mejo . Policijski postopki s tujci še potekajo.
Novomeščani so odlično začeli tekmo in si po prvi četrtini priigrali že visokih 13 točk, kar je bilo v nadaljevanju dovolj, da je trener Krke Simon Petrov več priložnosti namenil mlajšim igralcem ter ob tem odpočil glavne adute. Tudi pri Zlatorogu so priložnost za igro dobili mladi košarkarji med katerimi sta se med strelce vpisala le Blaž Ivec in Stepan Gontar.
Ponujeno minutažo so pri Krki najbolje izkoristili Tim Osolnik, ki je v dobrih dvanajstih minutah dosegel 16 točk (met iz igre 7:11), Miha Škedelj (15 točk, 6 podaj, 4 pridobljene žoge in 3 skoke) ter Ivan Ramljak (10 točk, 7 skokov, 5 podaj). Dvomestne številke so imeli še Luka Lapornik (14 točk) ter Martin Jančar Janc in Paolo Marinelli, ki sta zbrala po enajst točk.
Na drugi strani je Dragan Bjeletić dosegel 16 točk (5 skokov), štirinajst pa jih je za Zlatorog prispeval Kaleb Alejandro Joseph (4 podaje).
V četrtem kolu je Krka prosta, Laščani pa bodo 26. oktobra gostili Šentjur.
V Novem mestu bo FURS priredil veliko javno dražbo najdenih stvari, na kateri bo finančna uprava javnosti, seveda v zameno za denar, ponudila 36 najdenih stvari. Dražba bo to soboto, 19. oktobra.
Med njimi prevladujejo kolesa, najdejo pa se tudi kotna brusilka, ročna ura za športne aktivnosti, zračna pištola, moška ročna ura, signalna pištola, otroški voziček, digitalni fotoaparat, …
Izklicne cene znašajo od 10 do 30 evrov, a se lahko še zvišajo. Koliko, pa je odvisno od interesentov. Nakup poteka po načelu videno – kupljeno, brez garancije, reklamacija po prevzemu ni mogoča.
Javna dražba bo potekala na naslovu Drgančevje, objekt 16, 8000 Novo mesto, (GPS 45.803938, 15.187361), dne 19.10.2019 ob 10. uri po priloženem seznamu najdenih stvari.
Pogoj za udeležbo na javni dražbi najdenih stvari je predhodna registracija udeležencev pri davčnem organu na mestu izvedbe javne dražbe. Udeleženec javne dražbe izkaže svojo identiteto z osebnim dokumentom. Ogled stvari je mogoč istega dne, 19.10.2019 od 8:30 do 10:00 ure.
Prev
