Trije pripravki proti škodljivcem bodo zdaj prepovedani tudi v Sloveniji. Gre za Reldan 22 EC, Pyrinex M22 in Daskor 440.

Evropska komisija je prepoved obeh pesticidov dokončno potrdila v petek. Odločitev so podprle vse članice Unije, saj je Evropske agencije za varnost hrane avgusta sporočila, da pesticida ne izpolnjujeta standardov EU-ja in imata lahko negativne učinke na zdravje ljudi.

Povzročata predvsem poškodbe dednega materiala ter delujeta toksično na živčni sistem. Njuna uporaba ima lahko po ugotovitvah agencije genotoksične in nevrološke učinke na razvoj otrok, kar potrjujejo epidemiološki podatki. Skrb vzbujajoče pa je tudi dejstvo, da niso mogli določiti vrednosti, do katere je izpostavljanje pesticidu še varno. (STA)

V zadnjem času narašča število spletnih prevar vrivanja v poslovno komunikacijo, opažajo na SI-CERT. Goljufi se osredotočajo predvsem na podjetja, ki poslujejo s tujino. Prestrežejo elektronsko sporočilo s fakturo in v njej zamenjajo številko bančnega računa. Ker je napad težko zaznati, jim mnogokrat uspe, da denar pristane na njihovem lažnem računu, poroča 24ur.com.

Spletne goljufije vrivanja v poslovno komunikacijo so sicer znane tudi kot ‘Man-In-The-Email’ napadi ali BEC – Business Email Compromise. Čeprav so tehnično manj zahtevne, pa jih je zelo težko zaznati, zato se velikokrat posrečijo, finančne posledice pa so lahko katastrofalne, so pojasnili na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT.

Napad poteka tako, da goljufi najprej zaposlenemu ukradejo geslo za službeno elektronsko pošto. To običajno storijo s pomočjo povsem enostavnega ‘phishing’ napada. Nato se, ne da bi zaposleni karkoli sumil, prijavijo v njegov spletni vmesnik za elektronsko pošto. V njem nastavijo svoj elektronski naslov na katerega dobivajo vso njegovo prejeto pošto in nekaj časa spremljajo komunikacijo. Na ta način pridobivajo podatke tako o poslovnih partnerjih kot o načinu komunikacije. “Ko si podjetje s svojim poslovnim partnerjem v tujini začne izmenjevati fakture, postanejo aktivni. Z uporabo filtrov in preusmeritev v spletnem vmesniku za elektronsko pošto k sebi preusmerijo vso komunikacijo med poslovnima partnerjema, prestrežejo elektronsko sporočilo s fakturo in v njej zamenjajo številko bančnega računa,” so potek prevare razložili na SI-CERT. Ker spremenjeno sporočilo dostikrat ne vsebuje nobenih sumljivih znakov, da bi prejemnik lahko zaznal prevaro, so napadi praviloma uspešni.

Da je nekaj narobe, v podjetju običajno posumijo šele takrat, ko ne dobijo blaga, ki so ga plačali in naročili, ali pa poslovni partner opozori, da faktura še ni plačana. A sled za denarjem je takrat že zabrisana. “Podjetje čaka dolgotrajna in zapletena analiza vdora – vprašanje krivde oziroma iskanje odgovornosti za nastalo škodo – ali je krivo podjetje, ki so mu vdrli v elektronsko pošto ali podjetje, ki pred nakazilom ni dovolj preverilo pravilnosti bančnega računa,” so težave in posledice vdora komentirali na SI-CERT.

S phishing prevaro spletni goljuf pridobi osebna uporabniška imena in gesla za dostop do storitev kot so elektronska pošta, Facebook, PayPal, spletna banka. Tipična phishing prevara se prične z elektronskim sporočilom, ki naj bi ga poslala naša banka ali ponudnik neke spletne storitve. Obvestijo nas, da se moramo ponovno vnesti svoje podatke. V sporočilu se nahaja tudi povezava, ki nas vodi na lažno spletno stran. Če na tej lažni, phishing strani vpišemo geslo za dostop in druge osebne podatke, smo jih posredovali goljufu.—SI-CERT

Cena litra 95-oktanskega bencina bo v torek ostala enaka, in sicer 1,298 evra, dizelsko gorivo pa bo cenejše za 0,1 centa, liter bo stal 1,285 evra.

Voziš? Izklopi telefon, ali pa varno ustavi na primernem mestu, opravi telefonski klic in pošlji SMS. Šele nato nadaljuj pot. Prihodnji teden bomo policisti začeli izvajati poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Akcija, katere namen je zmanjšati število tovrstnih prekrškov in tako izboljšati prometno varnost, bo trajala od 13. do 26. januarja 2020.

Med akcijo bodo policisti pozorni tudi na ostale prekrške, ki zmanjšujejo varnost v prometu. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo ni dovoljena, predvidena globa za voznike, ki kršijo zakon, je 120 evrov.

Zakon sicer dovoljuje uporabo naprave za prostoročno telefoniranje, vendar pa tudi prostoročno telefoniranje ni varno!

Pod okriljem Javne agencije RS za varnost prometa bo tudi letos po vsej državi potekala preventivna akcija, s katero bomo voznike opozarjali, da telefoniranje ne sodi za volan. Policisti bomo zato dva tedna poostreno nadzirali, ali vozniki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon in druge naprave ter opremo (tablice, prenosne računalnike, slušalke …), ki zmanjšujejo voznikovo slušno in vidno zaznavanje.

Čeprav gledamo, naši možgani takrat ne vidijo!
Uporaba telefona med vožnjo zmanjšuje zbranost voznika in njegovo pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja. Spregleda lahko drugega udeleženca (pešce, kolesarje, drugo vozilo) ali pomembno prometno signalizacijo, zaradi česar se ne more pravočasno odzvati na nastalo situacijo. Takšne okoliščine lahko povzročijo hudo prometno nesrečo. Prav tako vozniki s takšnim ravnanjem pogosto sami povzročajo zastoje v prometu.

Zadnja leta se uporaba mobilnih telefonov, tablic, prenosnih računalnikov, GPS in drugih naprav med vožnjo povečuje. Takšno ravnanje pa ima velik negativen vpliv na potek prometa in prometno varnost.