Cilj je učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem

0
66

Glede na trenutno ureditev bi moralo za sistem odgovarjati ministrstvo za zdravje, a je ta skozi leta pooblastila nadzora predalo drugim. Denimo področja družinske medicine, pediatrije in ginekologije na primarni ravni so v domeni občin, ki so tudi ustanoviteljice javnih zdravstvenih zavodov. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je pojasnil, da število zaposlenih v zdravstvu sicer narašča, a imamo manj zdravnikov na prebivalca od povprečja EU, kar je zaskrbljujoče. Zdravstveni izdatki rastejo hitreje kot povprečna plača, brez ukrepov pa bo denarja zmanjkalo v naslednjih 15 letih.

Slovenski zdravstveni sistem se v zadnjih 30 letih ni kontinuirano obnavljal in se sedaj sooča s številnimi izzivi, je dejal minister. Zaradi neobstoječega centraliziranega zajemanja podatkov ministrstvo ne more ugotoviti natančnih potreb po kadrih in njihove produktivnosti. Problematika neobstoječega zajemanja podatkov ter neenotna metodologija se denimo kaže pri statistiki o številu družinskih zdravnikov, kjer ZZ, ZZZS in NIJZ navajajo različne podatke. Težava je tudi neurejena struktura obračunskega sistema. Od 2017 do 2022 bolnišnice v kumulativi beležijo milijonske izgube, medtem ko ostali deležniki (zdravstveni domovi, lekarne itd.) poslujejo s presežkom.

Z letom 2017 se je medtem začel povečevati razkorak med številom diplomantov in razpisanimi specializacijami. Sistem mora biti digitaliziran, načrtovan in transparenten, je poudaril minister.

Kot je dejal Bešič Loredan, bodo pri prenovi slovenskega zdravstvenega sistema uporabili estonska digitalna orodja in model estonskega ZZZS, cilj pa je racionalizacija in upravljanje sistema po vzoru finskih zdravstvenih regij. Pri tem bodo upoštevali slovenske nacionalne interese in specifiko strokovno dobro delujočega slovenskega zdravstvenega sistema.

“Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi,” je prepričan. Zakonodaja bo po ministrovih napovedih pripravljena v treh mesecih. Kot drugi predpogoj, preden se lotijo reforme zdravstvene sistema, je navedel reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kjer je dogovor, da se do 1. aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo, in sicer kot celota, ne za zdravnike posebej.

Tretji predpogoj pa je po njegovih besedah strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prenovljeni zavod naj bi postal središčna točka zdravstvenega sistema, sistem pa bo digitaliziran in transparenten. Na tem področju minister napoveduje zakonodajo v dveh mesecih.

Ključna naloga reforme zdravstvenega sistema je po navedbah Bešiča Loredana vrnitev temeljne obravnave pacientov specialistom družinske medicine oz. pediatrov na primarni ravni. “Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre morajo zmanjšati in specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo,” je poudaril.

Napovedal je, da bodo najkasneje v šestih tednih naslovili problematiko neopredeljenih pacientov z verificiranimi podatki, kjer bodo prikazali, koliko teh pacientov sploh je in zakaj so pravzaprav “neopredeljeni”.

Ob tem pa je razkril tudi časovnico za pripravo nekaterih drugih sprememb. Tako je do konca leta napovedal odločitve o spremembah pri koncesijah, najpozneje do konca leta standarde in normative za vse poklice v zdravstvu, s 1. januarjem 2025 pa ukinitev obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. (STA)