Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. V krščanstvu je Cvetna nedelja ali Cvetnica priprava na največji krščanski praznik Jezusovega vstajenja – Veliko noč. V bogoslužju strne najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti.
Za praznik so ljudje lomili oljčne veje in palmove veje ter jih postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom, ko je ta na oslu prijahal v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem.
Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri maši bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon (pogosto v nekoliko dramatizirani ali peti obliki).
Novo poganstvo pravi, da je verjetno obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali »sveto« rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen.
