Dan reformacije in našega jezika

0
53

Praznovanje dneva reformacije nas opominja na to, da je to obdobje odločilno prispevalo k našemu skupnemu jeziku. Letos se spominjamo tudi 500 let rojstva Adama Bohoriča, s čigar slovnico je slovenščina kot knjižni jezik dobila dokument svojega obstoja.

Če je Primož Trubar prvi vzpostavil slovenski knjižni jezik, je Adam Bohorič prvi opisal njegovo zgradbo. Njegova slovnica Arcticae horulae succisivae ali Proste zimske urice iz leta 1584 je prva slovnica slovenščine. V njej je je uzakonil Trubarjev črkopis in vse do srede 19. stoletja se je pisavi, s katero so zapisovali slovenska besedila, reklo ‘bohoričica‘.

Adam Bohorič je bil razgledan in učen mož, učitelj, pesnik, glasbenik, a očitno zelo skromne narave. O njegovem življenju manjkajo tudi najbolj ključni podatki ‒ kdaj točno se je rodil, kdaj in kje je umrl. V biografskih zaznamkih je tako zapisana okvirna letnica 1520, kar pomeni, da to leto slavimo 500. obletnico njegovega rojstva.

Poznano pa je pismo Primoža Trubarja in somišljenikov, ki Bohoriča iz poučevanja v šoli v Krškem vabijo, naj pride na stanovsko šolo v Ljubljano: “Naposled smo s prošnjami in moledovanjem pripravili prvake naše dežele do tega, da so dobrohotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za ustanovitev javne šole tu v Ljubljani. Zdaj so nam naložili predvsem to skrb in nalogo ter nam milostno ukazali, naj nemudoma poiščemo in pridobimo enega ali drugega dobrega in izobraženega moža ‒ domačina – takega, ki se ne bo plašil truda. Zato pa vemo, da si ti po svojih zmožnostih učenosti in praktičnem znanju, kakor ustvarjen za uspeh tega šolskega poskusa in razumeš, kolikšne ljubezni in časti je vredna skupna domovina ...” To je bila prva javna latinska šola na Slovenskem. Ni bila niti cerkvena niti državna, temveč so jo vzdrževali deželni stanovi, torej plemiči in meščani.

Bohorič je res postal ravnatelj in leta 1568 je sestavil tudi prvi šolski red stanovske šole, ki je kot prva na Slovenskem na srednji stopnji dovoljevala rabo slovenščine. Ljudski jeziki so bili sicer namenjeni predvsem temu, da bi se učenci čim hitreje naučili najprej nemščine, nato pa latinščine, ki je bila akademski jezik. A že to je bil velik dosežek. Bohorič je za učenje pripravil tudi učbenik ter slovar slovenskih, nemških in latinskih besed.

Eden izmed njegovih učencev v šoli v Krškem je bil Jurij Dalmatin. S Trubarjem sta ga spodbujala in usmerjala, da se je lotil pomembnega dela: prevoda celotne Biblije v slovenščino. Le tri desetletja po prvih knjigah v slovenščini ‒ Trubarjevih Katekizmu in Abecedniku ‒ je Dalmatin prevedel Biblijo in slovenščina je postala 15. svetovni jezik s prevodom celotnega svetega pisma v knjižni obliki. Dalmatinov jezik ni enak Trubarjevemu, ampak je korak naprej. Dalmatin je bil po besedah jezikoslovca Kozme Ahačiča prva generacija mladih Slovencev, ki so že od mladosti uporabljali slovenski knjižni jezik. In če je Trubar za svoj jezik skrbel sam, je bila Dalmatinova Biblija skupinski projekt slovenskih protestantskih mislecev.

Najaktivnejši član komisije za revizijo Biblije ter njen korektor je bil Adam Bohorič. In ravno ob razpravah, kako naj se slovenski jezik v tem prevodu zapisuje, je Bohorič začel sestavljati svojo slovnico. Napisal jo je v latinščini s slovenskimi primeri, saj je želel dokazati, da ima slovenščina pravila kot latinščina in je torej samosvoj pravi jezik.

S prevodom Svetega pisma, slovnico in drugimi knjigami v slovenščini so protestantski pisci postavili temelje slovenskega knjižnega jezika. S tem so zagotovili ohranitev slovenščine za prihodnje generacije. (MMC/RTV Slo)

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj