DZ potrdil zakon o pomoči gospodarstvu

0
38

Državni zbor je zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je v sodelovanju z gospodarstvom pripravila vlada, prižgal zeleno luč. Pomoč vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Ministrstvo ocenjuje, da bo za sofinanciranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare potrebnih 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.

Zakon predvideva ukrep sofinanciranja visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci pa ne bo malih poslovnih odjemalcev.

Upravičenec bo lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljal zgolj eno vrsto pomoči. Najnižja možna višina subvencije bo 600 evrov. Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine dveh milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov. Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči: osnovna posebna pomoč, posebno pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja in posebno pomoč v posebnih sektorjih.

Tu je še sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa, ki ga bo lahko koristil delodajalec, in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa bosta upravičenim delodajalcem omogočala skrajšanje delovnega časa oziroma napotitev delavca na čakanje na delo doma, pri čemer bo delavec v tem času upravičen do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih. (STA)