FOTO: Križnarjeva o Bližnjem vzhodu in Afriki

FOTO: Križnarjeva o Bližnjem vzhodu in Afriki

-
0 135

Humanitarni aktivist Tomo Križnar in njegova sopotnica Bojana Pivk Križnar sta na predavanju, ki sta ga naslovila Po zemlji se širi trohnoba!, pozvala k sočutju in človečnosti. Na potovanjih je njun namen biti z ljudmi, tistimi, za katere se zdi, da so pozabljeni od sveta oz. so postranska škoda za doseganje političnih in gospodarskih interesov. Njuno poslanstvo je predajati sporočilo teh ljudi vsem, ki jim je mar.

Najprej sta govorila o zadnjem potovanju na Bližnji vzhod med Kurde, sprva v iraški Kurdistan, nato v sirskega. Kurdi so po prvi svetovni vojni postali razdeljeni med štiri države z vlogo blažilca med angleškimi in francoskimi kolonijami in pred Turki. Danes so s svojimi idejami o enakopravnosti, pravita, trn v peti tako Siriji, Iranu, Rusiji, ZDA, Arabski ligi in Evropski uniji. S fotografijami sta ponazorila iznajdljivo prehajanje meja, potovanje z javnim prevozom, spanje na nenavadnih mestih, gostoljubnost ljudi in radodarnost tistih, ki so vse izgubili. Pripovedovala sta o vlogi žensk bojevnic proti Islamski državi. Kurdi so bili namreč tisti, ki so Islamski državi zadali prvi poraz. Ključno vlogo v boju proti temu otroku Zahoda, kot sta jo poimenovala, so odigrale žene in mlada dekleta. V ta boj jih je gnala talibanska ideja, da če borcu smrt zada ženska, zanj ni nebes.

Ob njunem obisku so bile v sirskem Kurdistanu že vidne priprave na vojno: požgana žitna polja, šotori ob cestah in skopani jarki. Ob nedavni tragediji sta izpostavila, da so Kurdi žrtev različnih interesov. V tem kontekstu sta izpostavila vlogo Zahoda pri reševanju konfliktov, ki jih je sam ustvaril. Pod krinko pomoči, človekovih pravic in demokracije, se odvijajo igre za dostop do nafte, vode in drugih virov. Ti ljudje ne želijo tovrstnega vmešavanja in hujskanja.

Nato sta se dotaknila palestinske problematike ter odnosa z Izraelom in Libanonom, kjer sta tudi prebila nekaj časa na svojem potovanju. Geopolitične cilje vseh vpletenih (od Zahoda do Savdske Arabije) sta prepletala z zgodovino teh družb, z njihovimi verskimi idejami in z dogajanjem, kateremu sta bila priča. Predstavila sta svoje razumevanje paranoje Izraelcev pred drugimi in drugačnimi.

Palestinci so tako kot Nube iz sudanskega višavja, s katerimi je Križnar še posebej povezan, žrtve. Nubam sta v tokratnem predavanju namenila sklepni del. Orisala sta politično situacijo ob menjavi islamske vlade za profesionalno, od tujcev nastavljeno, ki pa ne kaže, da bi lahko prinesla blagostanje. Pereč problem med Nubami predstavlja gobavost. Humanitarne organizacije do njih ne pridejo. Trenutno se Križnarjeva dogovarjata s slovenskimi inštitucijami in Svetovno zdravstveno organizacijo, da bi slednja dostavila tem ljudem potrebne antibiotike, s katerimi bi bolezen zajezili. Če se načrt izjalovi, bosta sama poskrbela, da bodo Nube prejele zdravila.

Občinstvu sta se zahvalila za občutek, da delata dobro in ob globalnem trohnenju pozvala k človečnosti in sočutju.

Besedilo: Anja Rebolj

Fotografije: arhiv Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto