FOTO: Ob 90-letnici vrtca v Nm zasadili drevesa

0
2363

1. marca 1930 je začel delovati prvi državni otroški vrtec v Novem mestu.

Letos so ta visoki jubilej obeležili danes v vseh javnih vrtcih Novega mesta: v vrtcu Ciciban in Pedenjped, vrtcu pri OŠ Brusnice in pri OŠ Stopiče ter v vrtcu Ringa raja. In letos bodo to visoko obletnico obeležili z zasaditvijo drevesa ginko, z namenom, da naravi vrnejo vsaj nekaj tistega, kar nam ta vsak dan podarja.

Zapisi o organizirani predšolski vzgoji v Novem mestu segajo v leto 1930. Državni otroški vrtec je pričel delovati 1. marca 1930 v prizidku OŠ Center. Otroci, ki so obiskovali vrtec, so bili stari od 4 do 7 let. V prvem letu je bilo v vrtcu 80 otrok in so bili razporejeni v dve skupini.

Intenziven razvoj predšolske vzgoje se je pričel po letu 1965, ko je bilo zgrajenih več novih vrtcev. Z gospodarskim razvojem občine, ki je terjal zaposlitev obeh staršev, je namreč naraščala tudi potreba po varstvu.

Organizacija življenja v vrtcih se je sprva podrejala predvsem zdravstveno-higienskim standardom in praktičnim zahtevam dnevne rutine. Danes je vrtec mnogo več kot to.

Naše temeljno poslanstvo je v Vrtcu Ciciban Novo mesto ustvarjanje pogojev za celovit razvoj otrokovih telesnih in duševnih funkcij v skladu z javnoveljavnimi programi ter pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka. Skupaj z vsemi, ki vstopajo v vrtec, ustvarjamo spodbudno učno okolje in s pomočjo vrednot spoštovanja, sprejemanja, poštenja, odgovornosti ter pedagoškim optimizmom vzgajamo otroka v samostojnega, ustvarjalnega in zadovoljnega človeka. Z ozaveščanjem svoje vloge in zagotavljanjem strokovnosti spremljamo in razvijamo otrokove zmožnosti, s poudarkom na socializaciji, igri in učenju.

Kaj vse vrtec pomeni otrokom, pa znajo najbolje povedati sami.

Visok jubilej smo in še bomo v novomeških vrtcih obeležili na različne načine preko celega leta. Danes, 2. marca 2020, smo vrtcem za 90. rojstni dan namesto torte podarili in posadili drevo: v vseh enotah Vrtca Ciciban, Pedenjped, v vrtcu pri OŠ Brusnice, pri OŠ Stopiče in v vrtcu Ringa Raja.

Posadili smo sadike drevesa ginko, ki jih je sam vzgojil gospod Alojz Serini iz Žabje vasi in jih v ta namen podaril za vse vrtce. Iskreno se mu zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo zanje skrbeli skupaj z otroki kot dobri vrtnarji. Dvokrpi ginko je daleč najstarejša še živeča drevesna vrsta na planetu, katere zgodovina sega preko 200 milijonov let v preteklost, in je vredno vsega spoštovanja.

V Cicibanu se nam je pri sajenju pridružila žena našega donatorja – gospa Breda Serini s svojo hčerko in pravnukom, ki tudi obiskuje naš vrtec. Iz majhnega raste veliko – tako otroci kot naše novo drevo, so sporočili iz novomeških vrtcev.

Drevo ginka je edini še živeči predstavnik rodu ginkovcev, ki je doživel svoj glavni razvoj v času dinozavrov. Zato ga imenujejo tudi „živi fosil“. Pred 150 milijoni let so bili ginki razširjeni tudi v Evropi, v ledeni dobi pa so izginili. Samo Ginkgo biloba je preživel v jugovzhodni Kitajski, kjer ga častijo kot „drevo spoznanja“. V tradicionalni kitajski medicini so bila ginkova semena cenjeno zdravilo za tuberkulozo, čemur botruje njihovo močno antibakterijsko delovanje.

Uporabljala so se tudi kot ekspektorans, sedativ, digestiv in antirevmatik. Iz Kitajske se je drevo razširilo v Korejo in na Japonsko, kjer so ga radi sadili zlasti okoli templjev. Leta 1712 je drevo ginka opisal nemški zdravnik in naravoslovec Engelbert Kämpfer, ki je drevo spoznal med svojim dveletnim bivanjem na Japonskem. Okoli 1730 so posadili prvi primerek v Evropi, in sicer v botaničnem vrtu v Utrechtu. Drevo je postalo v Evropi zelo priljubljeno.

Ginkovec zraste med 30 in 40 metrov visoko, s premerom debla do 4 metre. Značilni listi oblike dvodelne pahljače so intenzivno zeleni in se jeseni obarvajo bleščeče zlato rumeno. Cveti šele pri starosti 20 do 30 let, in sicer v mesecu maju. Ginkovci dosežejo visoko starost – do tisoč let. Razvijejo košato drevesno krošnjo. Čeprav je po botanični klasifikaciji ginko blizu našim iglavcem, vsako jesen odvrže liste.

(foto: Robert Kokol/Foto Asja)

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj