Mineva natanko 79. obletnica smrti pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Vlada je leto 2023 na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto. Če se je pred letom dni, ob 5. večeru partizanske lirike na trenutke zdelo, da prireditev na stopnišču spominske lože padlih, talcev, pogrešanih in narodnih herojev pri Študijski knjižnici Novo mesto poteka v ilegali – začuda je zmanjkalo elektrike -, je bilo letos povsem drugače. Obiskovalcev je bilo več, blizu sto, nastopajoči so blesteli v razsvetljavi zanimivo oblikovane dvorane, vse pa je z odra ob prihodu pozdravil portret Karla Destovnika Kajuha, ki sta mu družbo delala dva praporščaka. Del scenografije so bili letos tudi nastopajoči, ki so bili posedeni na odru od najmlajšega četrtošolca do sivolasega pesnika.
Zbrane je nagovoril Dušan Černe, predsednik Združenja zveze borcev Novo mesto. Ni dolgovezil, pač pa zanimivo nanizal nekaj zanimivih podatkov in značilnosti partizanske lirike: da je nastajala na partizanskih pohodih, po težkih bitkah, v taboriščih, zaporih, ilegali, zakloniščih, na osvobojenem ozemlju, kjer so te pesmi borcem in prebivalcem na mitingih vzneseno recitirali kar pesniki sami. Pisali pa so domovinske, narodne in revolucionarne pa tudi razpoloženjske pesmi, da o znanih ljubezenskih stihih ne pišemo. Černe je uvodni nagovor zaključil s poklonom Jožetu Pečniku, idejnemu očetu novomeških večerov lirike upora in besedo prepustil recitatorjem.
Maša Berger, Heda Kastelic, Lojze Podobnik, Silva Kužnik, Eva Podboj, Terezija Potočar Korošec, Urban Gorenc Dokl, Domen Vidic, Luna Goršek, Srečko Vovko in Robert Šupe so svojo nalogo dobro opravili, prav tako harmonikar Peter Moravec.
Prireditev 6. večer lirike upora, ki jo je povezovala Klavdija Kotar, organiziralo pa Združenje zveze borcev Novo mesto, se je zaključila v knjižnični čitalnici, kjer so se številni udeleženci zadržali še kakšno uro in pol po imenitnem večeru lirike. Ob topli belokranjski pogači, ki ji je delal družbo cviček in zanimivih pogovorih. (J. P..)
Vlada je leto 2023 na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto. Gre za poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Počastitev Kajuhovega leta na najvišji državni ravni je poklon pesnikovi družbeno angažirani ustvarjalnosti in povezovalni vlogi njegove poezije, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje.
Kajuh, pesnik upora in upanja, velja za najimenitnejšega in najbolj priljubljenega predstavnika slovenske partizanske lirike ter enega najvidnejših pesnikov upora v Evropi. V svoji poeziji je izrazil hrepenenje po lepšem in pravičnejšem svetu. V zgolj šestih letih je ustvaril več kot 150 pesmi, več kot polovica jih je uglasbenih. Po Kajuhovi smrti so v Sloveniji izšli številni ponatisi njegovih pesmi, njegova poezija je prevedena tudi v številne tuje jezike.
Samo en cvet, en češnjev cvet
Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel
odlomi, moja draga!
Ne bom ga za klobuk pripel,
ne bom ga v gumbnico si del,
odlomi ga, odlomi, draga!
Jaz bom ljudem poslal ta cvet,
vsakomur, ki na križ pripet
trpi v pomladi tej …
In glej, ta drobni češnjev cvet
bo v njih izbrisal malodušja sled
in spet razžaril tožni jim pogled.
Samo en bel, en češnjev cvet
odlomi, moja draga,
saj veš, kako vsak tak pozdrav
človeku za rešetkami pomaga.
