Na Območnem združenju RKS Novo mesto so že tradicionalno povabili mlade na humanitarni počitniški teden mladih, ki se ga je od udeležilo 20 mladih prostovoljcev, od tega trije devetošolci in 17 dijakov novomeških srednjih šol.
Prvi dan so se spoznali med seboj, podelili svoja pričakovanja in želje, se pogovarjali o prostovoljstvu in izkušnjah ter o veščinah, ki naj bi jih imeli prostovoljci. Seznanili so se tudi z dejavnosti Rdečega križa Novo mesto in o možnosti opravljanja prostovoljnega dela. Nato so se začeli pripravljati na obisk starejših krajanov v DSO Novo mesto, ko so z lutko Križem kapica prikazali zgodbo o deklici, ki rada pomaga in skupaj z uporabniki doma izdelovali lutke Križem kapice. Mladi so pomagali tudi v skladišču RK, kjer so sortirali oblačila in izdelovali prehrambne pakete za socialno šibke posameznike in družine. Tretji dan so imeli udeleženci pravo prostovoljsko akcijo, gospodu iz Šentjerneja smo zložili osem metrov drv ter opleli vrt. V Novem mestu pa so starejšemu gospodu pomagali urediti bivalne razmere, počistili so mu sobo in z njim ter njegovo mamo poklepetali.
Mladi na RK so se družili z uporabniki programa Delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi, igrali so družabne igre in se z njimi pomerili tudi v kegljanju, dan pa zaključili ob skupnem druženju ob pizzi. Udeleženci humanitarnega tedna so spoznali še dve delavnici, »Reci ne nasilju in vzgoja za humanost«, ki ju izvajamo po osnovnih šolah.
Zadnji dan je bil namenjen refleksiji, druženju in povezovanju. Najprej so se udeležili joge. Za konec so se mladi pomerili še v kvizu o poznavanju RK, kjer so se dobro odrezali a hkrati ugotovili, da še marsičesa niso vedeli. Izrazili so, da jim je bilo všeč druženje s starejšimi, spoznavanje novih ljudi, pomoč drugim in nova prijateljstva.
Mladi prostovoljci so se pripravljeni tudi v naprej vključiti v prostovoljstvo pri RK npr. v telefonsko družabništvo in druge prostovoljske akcije. Veseli smo, da so med nami taki mladi, zato nas ni strah za prostovoljstvo.
Jaka je strnil vtise: »Všeč so mi bile zgodbe zgovornih in razpoloženih uporabnikov. Oni so bili naše družbe prav tako veseli, kakor mi.« (Barbara Ozimek, OZRKS Nm)
