V bližini Stične so pripravili 1. mednarodni festival žganih pijač, ki je kljub kislemu
vremenu privabil številne ljubitelje in proizvajalce žganih pijač iz Slovenije in tujine. Na
premiernem dogodku Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije, v Lavričevi koči na
Gradišču nad Šentvidom pri Stični, ki so ga med drugimi obiskali Nina Pušlar in člani
zasedbe Stiški kvartet, je prvak festivala postal Jurij Klakočar – lastnik znamke Gineral.
Ljubitelje kakovostnih žganih pijač in proizvajalce je med drugim pozdravila priznana
poznavalka svetovnih žganj Majda Debevc in poudarila pomen žganjekuhe.
»Žganjekuha je naša kulturna, in – kot sama pravim – tudi naravna dediščina. Nekaj časa
smo jo zanemarjali, a zdaj je čas za njeno obujanje. Največja težava pri žganjekuhi je
nekonsistenca; destilaterji morajo najti svoj slog in vztrajati pri njem – če jim bo to uspelo, bodo zagotovo našli svoj prostor na trgu in pri ljubiteljih žganih pijač.«
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije je na prvem mednarodnem festivalu žganih pijač, na podlagi strokovne analize več kot 200 vzorcev iz devetih držav, podelilo priznanja, kolajne in pokale najboljšim v desetih kategorijah.
Najboljšo slivovko je proizvedel Ljubiša Ljubojevič, ki je bil najboljši tudi v kategorijah destilat marelice in destilat kutine, najboljšo viljamovko je proizvedel Ivica Tunjič, najboljši tropinovec Tadej Kavalič, najboljši vinjak Boštjan Gabor, najboljši destilat grozdja Jožef Pulai, najboljši drugi destilat (s paradižnikom) Lajči Penhofer, najboljši liker (medeni) Blaž Sobočan, najboljši gin pa Jurij Klakočar, ki je osvojil tudi naslov prvak festivala. Jurij Klakočar in partnerica Tadeja, ki sta vzpostavila blagovno znamko Gineral (kozjanski gin), proizvedeta pa približno 500 steklenic gina na leto, poudarjata prave sestavine.
»Pomembno je imeti dobro osnovo, torej prave sestavine, kot je čim bolj nevtralno žganje. Sestavine, ki jih dodaš, pa prinesejo tisto pravo. Odziv gostinskih lokalov, ki ponujajo najin izdelek, je zelo dober – kar dokazuje, da gin ni muha enodnevnica. Pri tem je zelo dobrodošla podpora preostalih članic in članov Društva ljubitelje domače žganjekuhe. Vzpostavljava spletno trgovino, v prihodnje pa želiva razširiti asortima s še kakšno žgano pijačo.«
Obiskovalcem, ki so lahko pri poznavalcih prejeli neuradno oceno svojih doma pridelanih žganih pijač, je bilo na voljo za pokušino več kot 200 vzorcev žganih pijač iz devetih držav –Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Črne Gore, Madžarske, Romunije, Italije in Slovenije. Med destilaterji, ki so se predstavili na stojnicah, je bil tudi Sead Jusufovič iz Zenice. Po njegovih besedah je žganjekuha del družinske tradicije.
»Znanje o žganjekuhi, predvsem slivovke sem pridobil od očeta, ki me je h kotlu povabil, ko sem bil polnoleten. Jaz pa zdaj znanje predajam svojemu zetu v Sloveniji in svojim vnukom. Ob rojstvu vsakega od njih sem skuhal posebno žganje, ki naj bi ga odprli na svojih porokah. Žganjekuha je dogodek – ko se zbere približno 20 ljudi – in skupaj pijemo, jemo, pojemo – je kot življenje v malem. Praznik, ki res ni namenjen pridelavi za zaslužek, ampak druženju!«
Na festivalu, ki ga v Sloveniji še ni bilo, je omogočil mreženje ob pokušanju izvrstnih destilatov ter spodbujanje pridobivanja dragocenih znanj na področju žganjekuhe oziroma izdelave destilatov. Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije Klemen Bizjak je poudaril, da so organizatorji izjemno zadovoljni nad odzivom.
‘Na festivalskem dnevu smo našteli približno 500 obiskovalcev. Prišli so prijatelji iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške – iz številnih držav, iz katerih smo pridobili vzorce žganih pijač. To je velik uspeh za naše društvo, ki je nastalo pred približno letom dni.’
(foto: Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe Slovenije)
